Arborist Erik Vidmar: »Na javnih zelenih površinah dreves nikoli ne posekamo brez tehtnega razloga.« / Foto: Tina Dokl

Pametna mesta imajo drevesa

Pametnejšega mesta od mesta z drevesi ni, pravi arborist Erik Vidmar iz podjetja Flora Sport, ki v Kranju kot koncesionar skrbi za vzdrževanje mestnih oziroma urbanih dreves.

Kranj – Urbana drevesa imajo številne pozitivne funkcije, ki izboljšujejo življenjske pogoje prebivalcem mest: čistijo onesnažen mestni zrak, v vročih poletjih ohlajajo ozračje in nudijo senco, nudijo tudi stik z naravo v urbanem okolju. O pomenu in izbiri primernih urbanih dreves smo se pogovarjali z arboristom Erikom Vidmarjem iz podjetja Flora Sport, ki ima v mestni občini Kranj koncesijo za urejanje in čiščenje javnih zelenih površin.

Zakaj so urbana drevesa potrebna oziroma pomembna za mesta?

Od urbanih dreves imajo mesto in njegovi prebivalci vrsto koristi. Če naštejem samo najbolj bistvene: izboljšujejo okolje, nudijo habitat živalim, čistijo zrak, v vročih poletjih, kot jih imamo v zadnjih letih, je tudi zelo pomembno, da ohlajujejo ozračje v mestih tudi do tri, štiri stopinje. Poleg tega prebivalcem mesta nudijo vsaj minimalen stik z naravo.

Ali bi lahko rekli, da urbana drevesa sodijo v koncept pametnih mest?

Zagotovo. Drevesa so in bodo vedno bolj pomembna. V koncept pametnih mest sodi tudi prihranek energije, drevesa pa omogočajo prihranek pri hlajenju, tudi ogrevanju, če so pravilno zasajena. Tudi vse prej naštete funkcije urbanih dreves lahko prištejemo k ciljem pametnih mest. Pametnejšega mesta od mesta z drevesi torej ne morete imeti.

Za mesta verjetno niso primerna vsa drevesa. Katera pa so?

Klima se tako hitro spreminja, da je treba nenehno preizkušati, katera drevesa so še dovolj vzdržljiva za mesta. Pri tem se malo orientiramo po Nemcih, ki redno preizkušajo drevesne vrste in objavljajo, kakšna je njihova uspešnost v mestih. Včasih so lahko v mestih zasadili tudi bukev, danes je praktično ne moreš več, ker se ne bo prijela. Sadimo vedno več termofilnih vrst, torej drevesnih vrst, ki imajo rade toploto. Za naša mesta postajajo vedno bolj primerne kraške termofilne vrste, kot so črni in beli gaber, maklen ... Od tujih vrst so primerne razne šmarne hrušice, sadimo celo dren, rumeni dren, ki se tudi dobro obnese. Klasika so javor, lipe … Naj na tem mestu še opozorim, da smreke niso primerne za mesta, saj imajo plitek koreninski sistem in zrasejo zelo visoko, zato ob vsakem večjem vetru grozi, da se poderejo. Ljudje žal še vedno vsepovsod sadijo novoletne smrekice, ki jih poskušamo odstraniti že, ko so majhne.

Kaj je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uspešnost urbanih dreves? Predvidevam, da temperatura v mestih.

Tako je. Kot vemo, gozd vzdržuje konstantno klimo in temperaturo – poleti je v njem hladneje, pozimi topleje. Rdeči bor, hrast, javor, bukev v gozdu dobro uspevajo, v mestih pa imamo zaradi betona, stavb in asfalta opravka s temperaturnimi ekstremi in sušo.

V Kranju v zadnjem obdobju rastejo drevoredi ob prometnicah. Verjetno je pri izbiri teh dreves potreben še večji razmislek.

Seveda. Na veliko zelenico lahko posadiš praktično vse, razen dreves, ki res ne uspevajo v mestih. Za omejene prostore pa je selekcija dreves zahtevnejša. Ta drevesa ne smejo razviti premočnega koreninskega sistema, ne smejo zrasti previsoko, da ne pride do konflikta s pločnikom in cesto. Ob ceste tudi ne sodijo sadna drevesa – jabolka, slive, orehi –, ki odmetavajo plodove, kar lahko vpliva na varnost prometa.

Kdaj je sploh priporočljivo saditi drevesa?

Najprimernejša je jesen, torej nekje od sredine novembra naprej in do konca marca, kar je zame že skrajni rok. Mi se trudimo saditi jih čim bolj v novembru, decembru, ker ima potem zemlja čas, da se posede in so tla pripravljena do pomladi, ko začno rasti korenine. Če so v tleh zračni žepki, se drevo ne bo dobro zakoreninilo. Tudi poleti se drevesa da saditi, a zahtevajo veliko več začetnega vzdrževanja in zalivanja, zato to ni priporočljivo. Drevo je najbolje saditi v času mirovanja, saj presaditev zanj pomeni šok.

Kako pa vzdržujete urbana drevesa? Jih redno pregledujete?

V Kranju opravimo pregled dreves enkrat letno. Poleg tega vsaj enkrat na mesec skupaj z občino pregledamo vse pobude, ki jih podajo občani. Za vsako pogledamo, kaj je z drevesom narobe, in naredimo priporočilo, kaj z njim narediti. Če je seveda sploh kaj potrebno. Veliko pobud je namreč takšnih, da z drevesom ni nič narobe, a ljudi iz različnih razlogov moti in si enostavno želijo, da ga posekamo.

Večkrat sem že zasledil pripombe občanov, da je bilo posekano drevo, ki je bilo še povsem lepo in zdravo …

Na javnih zelenih površinah dreves nikoli ne posekamo brez tehtnega razloga. Posekamo jih, če so nevarna, ker jih je na primer nagnil veter, ali če imajo znake okužbe. Tu gre navadno za glive, ki jih laiki pogosto sploh ne opazijo. Glive razgrajajo notranjost debla in korenine, tako da so taka drevesa na zunaj lahko videti še povsem lepa, v resnici pa so nevarna za okolico, ker se lahko podrejo.

Drevo lahko postane nevarno tudi zaradi neustreznega vzdrževanja. Številni se na primer zgražajo, ko drevo obglavijo …

Ne morem reči, da vsako obglavljeno drevo postane tudi nevarno. Problem obglavljenja drevesa je, da začne iz stranskih vej delati novo krošnjo. Te veje pa niso tako dobro pričvrščene na deblo kot normalne veje in problem nastane predvsem ob težkem snegu. Obglavljenje dreves je bila včasih običajna praksa, danes pa tega, tudi v Kranju, ne počnemo več. Problem obglavljenja je tudi, da drevesu povzročiš veliko rano, zaradi katere se začne razkroj v deblu ali veji. Po sodobnih smernicah lahko odrežemo deset odstotkov zelene listne površine; če je drevo res zraslo že previsoko oziroma preširoko, pa maksimalno do trideset odstotkov. Brez resnih posledic za drevo se sicer lahko odreže veja do maksimalne debeline pet centimetrov.

Kako pa potem zagotoviti, da urbana drevesa ne zrastejo preveč?

Rasti drevesa ni mogoče zadržati. O tem, kako visoko drevo si želimo imeti, kakšno naj ima krošnjo, je treba razmišljati, preden ga posadimo. Ko je drevo enkrat posajeno, ni več poti nazaj. Platana, ki na primer zraste do 25 metrov, bo toliko zrasla tudi v mestu. To ima drevo v genih in tega ne moreš preprečiti.

Življenjska doba urbanih dreves je najbrž krajša od dreves v gozdu.

Ni nujno. Odvisno je, koliko je drevo podvrženo stresu.

Koliko pa občine, v mislih imam predvsem večje, mestne občine, posvečajo pozornosti urbanim drevesom?

Kar jaz vem, npr. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Ajdovščina, zelo veliko. Opažam, da ima vedno več občin nekoga, ki se ukvarja s tem področjem, ki se izobražuje in ga urbana drevesa zanimajo. V preteklosti so to skrb prepuščale komunalnim podjetjem, kjer niso imeli ustreznega kadra. Zdaj pa se počasi vedno bolj zavedajo, da je za sajenje dreves potreben strokoven kader.

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

oblačno
vlažnost: 90 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

13/15

sreda

12/16

četrtek

6/23

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Škofja Loka, 12. junij 2024

Raziskovalno-razstavni projekt Skupaj

GLASBA / Kranj, 12. junij 2024

Koncert Godalnega kvarteta Rosé

IZLETI / Kranj, 12. junij 2024

Planinarjenje po polotoku Pelješac

PRIREDITVE / Preddvor, Naklo, 12. junij 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč ...

GLASBA / Tržič, 13. junij 2024

Slovenska ljudska simfonija

IZLETI / Naklo, 13. junij 2024

S kolesom v Voklo

IZLETI / Kranj, 13. junij 2024

Na Španov in Črni vrh

GLASBA / Medvode, 14. junij 2024

Koncert s prijatelji iz Splita

 

 
 

 

 
 
 

Požar na strehi osnovne šole / 09:26, 10. junij

Sedaj naj se izprsi "država". Njegova ideja je, da naj bi vsi na strehe dali panele, da bomo "samooskrbni". Solar se veseli.

Znani prvi neuradni delni izidi referendumov / 23:17, 9. junij

Trije dnevi predčasnih volitev proti enodnevnim rednim volitvam nikakor ni primerljivo in pošteno. Ni zastonj ugotovitev, da levičarji niso nikoli zmagali pošteno.

Subvencije za e-kolesa že na voljo / 20:25, 8. junij

Namesto za poplavljence, se denar razmetava za nepotrebna draga električna kolesa.

Prodaja Panvite ali kako levi in desni mešetarji razprodajajo Slovenijo / 11:57, 3. junij

Glede prodaje Mercatorja pa tole. Vlada JJ je prodala del Mercatorja domačinoma Šrotu in Bavčarju. Bratuškova pa vse skupaj Hrvatom. Ne poz...

V dvorcu Visoko na voljo električna kolesa / 10:29, 3. junij

Zavod Poljanska dolina ima preveč denarja, da ga zapravlja za draga električna kolesa. Običajna kolesa bi zadostovala, pa še za rekreacijo je poskrbljeno.

Pripravljeni na legalizacijo ali preprosto ne vemo dovolj? / 06:59, 3. junij

Marihuana je prva stopnica na poti v pogubo. Ali to hočemo?

Za zamudo pri mostu zdaj kriv dež / 23:07, 2. junij

dobro, dela potekajo in bomo potrpeli še nekaj časa, da se vse skupaj dokonča in bo prešlo v uporabo. Me pa zanima, ali bomo Kranjčani sploh...