Klemen Kavar ob gozdarski prikolici, naloženi z lesom / Foto: Cveto Zaplotnik

Skrbi skrbnega lastnika gozda

Klemen Kavar iz Podljubelja, eden od prejemnikov priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda, je pred izzivom, kako najbolj strme gozdove odpretiza gospodarjenje.

Klemen je bil priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda vesel, zaveda pa se tudi obveznosti, saj bodo zdaj njegovi gozdovi še bolj na očeh drugih.

V prihodnje želijo na kmetiji posodobiti gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo ter na mestu starega hleva zgraditi novega.

Podljubelj – Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je lani priznanje prejel 45-letni Klemen Kavar iz Podljubelja, gospodar Cvirnove kmetije, ki obsega 64 hektarjev gozdov in sedem hektarjev travnikov.

V strmini možno le žično spravilo lesa

Na kmetiji sicer redijo tudi od deset do petnajst goved, a glavni vir dohodka sta gozdarstvo in z gozdarstvom povezana dopolnilna dejavnost – sečnja in spravilo lesa. Ves gozd imajo v Podljubelju, večina ga je v strmini, sega tudi do 1300 metrov nadmorske višine. Pomemben del je v vodovarstvenem pasu in na območju Nature 2000. To jim prinaša tudi omejitve pri gospodarjenju z gozdom, predvsem bolj zapletene postopke pri pridobivanju soglasij za gradnjo gozdnih vlak. »Približno polovica gozdov je za gospodarjenje z gozdovi že dobro odprta z vlakami, v najbolj strmih predelih pa gradnja vlak niti ni možna, tu bi prišlo v poštev le spravilo z žičnico,« je dejal Klemen in dodal, da na kmetiji razmišljajo o nakupu rabljene gozdarske žičnice, s katero bi lahko opravljali storitve tudi drugim.

Lubadarja držali bolj na kratko

Ujme jim v zadnjem desetletju niso prizanašale – v letu 2014 je njihove gozdove prizadel žled, kmalu zatem še veter. Lubadarja so držali na kratko, z rednim pregledovanjem gozdov so hitro odkrili žarišča in jih tudi hitro sanirali. »V vseh teh letih nismo posekali več kot sto 'kubikov' lubadark,« je dejal Klemen in poudaril, da jim od divjadi največ škode povzroča jelenjad, a še ta več na travnikih kot v gozdovih.

Pri poseku bolj zadržani

Na leto posekajo od 200 do 250 kubičnih metrov lesa. Pri sečnji so, kot je dejal Klemen, bolj zadržani, saj gozd razumejo tudi kot kmetovo banko ali kot rezervo za hude čase, krize … Na zmernost pri sečnji kažejo tudi ugotovitve gozdarjev: v mešanih smrekovih in bukovih sestoji s primesjo jelke in macesna so pretežno debeljaki in sestoji v obnovi. Večino lesa prodajo kot hlodovino, pripravljajo pa tudi drva.

Odlike skrbnega gospodarja gozda

»Klemen z gozdom ravna skrbno, vidi se, da mu gozd veliko pomeni,« so v obrazložitev k priznanju zapisali v tržiški krajevni enoti zavoda za gozdove in dodali, da tudi drugi lastniki gozdov cenijo Klemena kot odličnega izvajalca, ki pušča sečišča v zgledno urejenem stanju. Ko Klemena vprašamo, kaj odlikuje skrbnega lastnika gozda, našteva: redno mora pregledovati gozdove, ob ujmah in pojavu lubadarja mora hitro ukrepati, negovati mora mlade sestoje, po poseku in odvozu lesa poskrbeti za sečišče, vzdrževati gozdni rob in meje posesti, skrbeti za gozdne vlake, dobro sodelovati z revirnim gozdarjem oziroma zavodom za gozdove, se usposabljati za varno delo v gozdu, nositi zaščitno opremo … »V gozd nikoli ne grem brez gozdarskih hlač, ki hitro zaustavijo verigo motorne žage,« je dejal Klemen, ki vsaj dvakrat ali trikrat na leto v celoti pregleda svoje gozdove. Vsako leto opravi nego sestojev na približno pol hektarja površine. Pri obnovi gozdov daje prednost naravni obnovi, sadnja dreves, s katero so po žledolomu poskušali zapolniti »luknje« v sestojih, se ni obnesla, saj je sadike napadala divjad, nekatere so poškodovali plazovi …

Iskan izvajalec sečnje in spravila lesa

Klemen ima v okviru dopolnilne dejavnosti – sečnja in spravilo lesa – vedno dovolj dela, pri tem ima tudi pomočnika. Ugotavlja, da lastniki vse manj sekajo sami. Nekateri za to tudi niso opremljeni in usposobljeni, brez dobre opreme in brez znanja in izkušenj pa je delo v gozdu lahko zelo nevarno. Klemen je doslej delal varno, odnesel jo je le s kakšnimi praskami, želi si, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Za delo na kmetiji imajo močno oporo v družini: skupaj s partnerico Olgo ima hčerki Marušo in Jerco, po svojih močeh pomagata tudi njegova starša – mama Marija in oče Miroslav.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

jasno
vlažnost: 65 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

4/22

četrtek

6/23

petek

6/26

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PREDAVANJA / Češnjica, 11. april 2024

Predavanje o boreliozi

IZLETI / Naklo, 11. april 2024

S kolesom v Voglje

GLASBA / Šenčur, 12. april 2024

Šenčurska glasbena srečanja

RAZSTAVE / Koroška Bela, 12. april 2024

Likovna dela sekcije Kreativnost

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 12. april 2024

Vzorčni valjček

PREDAVANJA / Žiri, 12. april 2024

O potovanju po Afriki

IZLETI / Kokrica, 12. april 2024

Pohod na Križno goro

GLASBA / Kranj, 13. april 2024

Večerna pesem

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...