Zbornik, poln dobrih zgodb

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. november 2022 / 17:35  

Devetnajste Železne niti prinašajo veliko zanimivega branja o preteklosti in sedanjem življenju v Selški dolini. Zbornik se dotakne 400-letnice župnije v Železnikih, dogajanja med drugo svetovno vojno, taljenja železa po starem, prinaša spomine avtorjev na mlada leta …

Muzejsko društvo (MD) Železniki je izdalo devetnajsto številko zbornika Železne niti, s katerim že vseskozi skušajo pred pozabo obvarovati bogato dediščino, pomembne rojake in zanimive dogodke iz Selške doline. Novi zbornik na dobrih 400 straneh prinaša prispevke 32 avtoric in avtorjev in je spet poln dobrih zgodb, je poudaril glavni urednik in predsednik MD Železniki Rudi Rejc. »Pričujoča izdaja Železnih niti je lep dokaz, da znamo stopiti skupaj in da marsikaj znamo narediti dobro,« pa je v uvodu zbornika med drugim zapisal Marko Lotrič, direktor skupine Lotrič Metrology.

Kot je dejal Rejc, jim veliko pomeni, da so nekateri avtorji pripravljeni z bralci deliti svojo mladost, življenje, tako vesele kot tudi pretresljive dogodke, torej doživeto zgodovino. Janko Jelenc je tako opisal, kako je njihova družina preživela dražgoško bitko, Stane Zgaga piše o svojem mladostnem življenju na Zalem Logu, Jana Kelc o nekdanjem življenju na Rudnem, Miro Šmid pa pripoveduje o dogajanju med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. »V takšnih prispevkih izvemo veliko novega o dogajanju tistega časa, zato bi si jih želeli še več,« je povedal Rejc.

Zbornik se dotakne tudi 400-letnice župnije Železniki. Ustanovljena je bila leta 1622, potem ko je fužinar Jurij Plavc dobil dovoljenje od patriarha v Vidmu. »Pravijo, da je moral po Sori jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so hoteli obdržati Železnike v svoji župniji,« v uvodu svojega prispevka navaja Tadeja Šuštar, ki je opravila tri intervjuje z župnijskimi sodelavci: cerkvenim ključarjem Miranom Benedičičem, skrbnico cerkvene klekljane dediščine Tončko Šuštar in krasilcem bogoslužnega prostora Robertom Kuharjem. V rubriki Obletnice je Brane Bertoncelj opisal 50 let Divje lige v nogometu, Majda Demšar pa Kulturno umetniško društvo France Koblar, začenši z uprizoritvijo prve igre v letu 1912, torej pred 110 leti.

V rubriki Zgodovina avtorji pišejo o dogajanju v drugi svetovni vojni, sicer pa Železne niti prinašajo tudi prispevek o pridobivanju železa po železnodobnih postopkih s Štalce. Člani MD Železniki se namreč ukvarjajo tudi s taljenjem železa po starem v glinenih pečeh in v tokratnem zborniku predstavljajo spoznanja, do katerih so prišli ob poskusih taljenja v zadnjih letih. S taljenjem je povezana tudi naslovnica tokratnih Železnih niti, ki prikazuje ostanek tekoče žlindre v podobi konja v galopu z dna jaška za žlindro na letošnjem taljenju na Soriški planini.

V prispevku zgodovinarja Vincencija Demšarja lahko preberemo, s kakšnim denarjem so kupili v Železnikih stavbo za šolo pred več kot dvesto leti, v rubriki Imeli smo ljudi pa Marija Gasser predstavi njegovega pokojnega brata Andreja Demšarja, ki je bil človek številnih talentov. O svojem pestrem življenju je v pogovoru z Ireno Prevc Hajdinjak spregovorila Marija Plešec, nekdanja učiteljica, ki je že vrsto let dejavna v turističnem in upokojenskem društvu, za kar je leta 2019 prejela tudi občinsko priznanje za življenjsko delo prostovoljcev. Rubrika Družba in ljudje zajema prispevek o starih hišnih imenih v Krajevni skupnosti Bukovica - Bukovščica, več kot petdeset razglednic Ratitovca in blizu 25 z njim povezanih značk, zbirko logotipov z motivom plavža, simbola Železnikov, ki je upodobljen ne le v občinskem grbu, pač pa ga imajo v logotipih tudi številne druge organizacije in društva na Selškem ...

Železne niti prinašajo še številne druge vsebine, več o njih in pripravi zbornika, ki je že na običajnih prodajnih mestih, pa bo možno izvedeti na predstavitvi, ki bo v petek, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Železniki.