Tanja odgovarja

Besedilo: Tanja (tanja.70@hotmail.com)
Kategorija: Prosti čas / torek, 21. junij 2022 / 15:35  

»Bolna hiša«

Moje življenje se mi zdi tako prazno. Rada imam ljudi in ljudje imajo radi mene (vsaj tako se mi zdi), mož pa je na to zelo ljubosumen. Pravi, da ne zdrži več. Motijo ga moje značajske lastnosti in odzivi. Zanima me tudi za sina in hčer. Vrtim se v krogu. Nič nam ne manjka, a sreča ne stanuje tukaj. Včasih imam občutek, da je cela hiša bolna. Radi se imamo, a nihče ni dobro. Jasno mi je, da če vedno počnemo isto, ne more priti do sprememb. Sesuta sem, ne vem, kako naprej. Iščem službo. Ukvarjam se s seboj. Poskušam vzeti vsak dan posebej.

Ob branju vašega pisma mi je bilo zelo hudo. Ne zato, ker bi se mi smilili, ker to vam ni v nobeno pomoč, ampak ob ponovnem spoznanju in spraševanju, zakaj se dobrim ljudem dogajajo slabe stvari. Moralo bi namreč biti ravno obratno. V tolažbo naj vam bo, da sin živi zase. Spremenil se ne bo, saj mu takšen način življenja odgovarja. Zdravstvene težave pri hčerki se bodo postopoma umirile. Glede šolanja bo uspešna, in kot vidim, si bo slej ko prej ustvarila družino. Vaš mož je imel vedno vse postlano, saj ste kljub vsemu delu in drugim bremenom nenehno skrbeli zanj in njegove sorodnike. Seveda ste zaradi tega pozabili nase. Njegovi očitki so samo odraz njegovega nezadovoljstva nad življenjem in niso povezani z vami osebno. Enostavno ni sposoben biti srečen in je po značaju vaše popolno nasprotje. S svojim ljubosumjem je dvigoval svoj ego, vas pa poniževal. Tega, da ne bosta več skupaj, bodite veseli. Ponudila se vam je priložnost, da začne živeti dostojno življenje. Zgrabite jo z obema rokama in ne ozirajte se nazaj. Drugo leto, če boste le hoteli, se vam obeta služba. Res je tako, vsak dan vzemite posebej in pojdite samo naprej korak za korakom. Naenkrat boste opazili, da so se zgodile pozitivne spremembe. Mislim na vas in vam želim vso srečo.

»Pomlad«

Vašo rubriko redno berem in ob vaših nasvetih se kar pomirim. Ta trenutek, ko vam pišem, sem psihično čisto uničena in ne vem, do kdaj bom še zmogla. S partnerjem sploh ne najdeva skupnega jezika in sva sovražno nastrojena. Svetovali ste mi, naj se umaknem v svoj kotiček. To naredim, ampak zmeraj ne gre. V juliju bi šla s prijateljicami v tujino, pa me zanima, ali mi bo uspelo. Za odgovor in pozitivne misli se lepo zahvaljujem.

Hvala vam za prijazne misli in besede. Za zdaj ne vidim, da bi s partnerjem šla narazen, nujno pa morate zadihati in se vsaj za nekaj časa umakniti iz skupnega okolja. Ponovno je moj nasvet enak: kadar je sovražen, se umaknite. Izlet, ki ga načrtujete, je zato več kot dobrodošel. Imeli se boste čudovito in napolnili boste baterije. Res je, zaradi težav, ki se ne rešujejo, se zgodijo razne bolezni. Na to se večkrat spomnite in si vzemite čas samo zase oziroma druženje s prijateljicami. Lepo se imejte.