Izzivi na meji mogočega

Besedilo: Suzana Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. maj 2022 / 22:54  

Janez Poklukar, dr. med., spec. internist, je pred štirinajstimi meseci nastopil funkcijo ministra za zdravje. Mandat se mu izteka. Obdobje ministrovanja je bilo usmerjeno v obvladovanje epidemije covida-19 v zdravstvu, zagotavljanje nujne oskrbe tudi bolnikom z drugimi boleznimi in tudi sprejetju nekaj pomembnih zakonov. Povprašali smo ga tudi o umestitvi regijske bolnišnice ...

Kaj štejete med največje dosežke ministrovanja?

V tem kratkem času smo morali biti realni. Mandat sem prevzel med drugim in tretjim valom epidemije. Četrti val je bil največji, kar se tiče obremenitev zdravstva. Pripravili smo 325 intenzivnih postelj, za to, da smo zmogli, je bilo treba premestiti več kot 300 zdravnikov, 200 specializantov, 1600 medicinskih sester. V petem valu sta bila izziva cepljenje in testiranje s spremembo strategije, ker je bilo število okužb z različico omikron tako visoko. To so bili težki dnevi, izzivi na meji mogočega, vendar smo z odlično ekipo, ki jo imam na ministrstvu za zdravje, vse to zmogli.

Da bi preprečili, da bi naše zdravstvo padlo, smo kljub tej težki situaciji omogočili vsem Slovencem zdravljenje, ki so ga tisti trenutek nujno potrebovali. V tem času smo sprejeli tudi načrt za okrevanje in odpornost in za zdravstvo pridobili 224 milijonov evrov, od tega smo 83 milijonov namenili za digitalizacijo.

Kaj pa drugi dosežki?

Sprejet je bil zakon o zagotavljanju sredstev za investicije 2021-2031, s katerim smo omogočili strateško načrtovanje infrastrukture v javnem zdravstvu. V povprečju se je v preteklih letih dalo 36 milijonov evrov na leto za investicije v zdravstvo, ta zakon prinaša 200 milijonov evrov na leto. S tem zakonom smo zagotovili sredstva tudi za fakultete, ki usposabljajo kadre za zdravstvo. Prvič pa smo zagotovili 200 milijonov evrov v naslednjih desetih letih za primarno zdravstvo, ki sicer ne spada neposredno pod državo. Da zaposleni ne bodo odhajali, jim je treba zagotoviti sodobne prostore in opremo, s čimer bo opravljanje dela bistveno lažje. Skrajni čas je bil za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega verjamem, da se bo z znanjem in vedenjem v naslednjih letih v katerem delu še dopolnil. V prvem polletju 2021 je Slovenija predsedovala Svetu EU. V tem času smo na področju zdravstva sprejeli štiri akte, ki bodo pomembno prispevali k pravočasnemu in učinkovitemu odzivanju ključnih struktur EU ter držav članic v primeru izrednih javnozdravstvenih razmer v prihodnje.

Kako ste se lotili reševanja dolgih čakalnih vrst?

Lani smo sploh prvič izpeljali nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst za določene zdravstvene storitve. Opredeljenih je bilo približno dvajset tisoč storitev, se pravi nedopustno dolgo čakajočih, s ciljem, da se jim opravi ta storitev in omogoči čimprejšnje zdravljenje. Izkazalo se je, da moramo bolje obvladovati čakalne vrste z vidika evidenc. Kar 39 odstotkov poklicanih je imelo že opravljeno storitev, čeprav so bili še v evidencah na čakalni vrsti NIJZ; 29 odstotkov jih je reklo, da si ne želi menjati izvajalca, tudi če dlje čakajo. Sedem odstotkov jih je reklo, da jim ne ustreza druga lokacija oz. drug termin, desetim odstotkom pa smo dali hitri termin in so storitev opravili. Lahko zaključimo, da 85 odstotkov izvajalcev zdravstvenih storitev poskušamo podučiti, kako pomembno je, da natančno vodijo evidence.

Šele petič po letu 2005 je bil sprejet splošni dogovor, s katerim smo vsem izvajalcem dodelili programe že v januarju (in ne sredi leta). Bolnišnicam smo do konca junija dodelili tudi posebne programe, da lahko naredijo več in s svojimi zaposlenimi lahko sklepajo tudi posebne pogodbe.

Javno zdravstvo pesti po­manj­kanje družinskih zdravnikov ...

Brez dvoma je primarni nivo eden od najpomembnejših delov zdravstvenega sistema. Upam, da nam je z vsemi izvedenimi ukrepi uspelo dokazati, da se tega zavedamo.

Vsem specializantom družinske medicine v letih 2022 in 2023 višamo plače za dvajset odstotkov. Prej je zdravnik izbirni del sekundariata opravljal lahko na kateremkoli specialističnem področju, zdaj morajo vsi najprej za tri mesece v ambulante družinske medicine ali na urgenco. Z zakonom o investicijah večamo obe medicinski fakulteti, da bo mogoč večji vpis. Prvič smo razpisali sto štipendij za medicinske sestre in zdravnike. Dodatno smo odprli 64 programov timov družinskih ambulant. Določili smo, da je strokovni standard tudi finančni standard in da so družinski zdravniki za vse, kar delajo več, dodatno plačani. Boljše pogoje dela bomo z zakonom o investicijah zagotovili tudi za primarno raven.

Specializacijo družinske medicine jih je leta 2018 vpisalo 26, leta 2021 že 56. S spremenjenim zakonom o zdravniški službi smo omogočili, da zdravstveni delavci iz tujine lažje pridobijo potrdilo o znanju slovenščine na nivoju C1. Dopolnili smo tudi dokument o kompetencah medicinskih sester, ki srednjim medicinskim sestram omogoča karierni razvoj.

Pa bodo tudi nagrajene?

Tolikokrat sem sedel s sindikati, da niti ne štejem več. Vprašanje, kdaj bo še kdo. Pandemija je na zdravstvenih delavcih pustila pečat. Številni so izčrpani in tudi njihova plača ne odraža pogosto njihovega angažmaja. Med razlogi za odhod iz javnega zdravstva so tudi težki delovni pogoji, vodenje in organizacija sta nezadostna in na tretjem mestu so med razlogi plače. To so tri ključne stvari, za kar nam je zmanjkalo časa, kajti ta trenutek vse temelji na zakonu o javnih zavodih iz leta 1991, ki je glavna ovira za sodobno, fleksibilno opravljanje zdravstva.

Katere bodo sofinancirane investicije na Gorenjskem?

Pripravljamo projekt gradnje izolacijskega oddelka Klinike Golnik. Investicija je vredna 42 milijonov evrov, od tega je 25 milijonov evrov iz projekta React-EU. Zaključeni so projekti v Splošni bolnišnici Jesenice (energetska in požarna sanacija, prenova bolnišnične lekarne in laboratorija), začenja se projekt gradnje enote intenzivne nege, vreden 2,3 milijona evrov. Za Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj se pripravlja projekt statične ojačitve in energetske sanacije v vrednosti 7,7 milijona evrov.

Kaj pa na primarnem nivoju?

Za ZD Bled je v načrtu dozidava, vredna skoraj 1,5 milijona evrov, od tega sofinanciramo dobrih 700 tisoč evrov. V ZD Bohinj bo rekonstrukcija in dozidava vredna 275 tisoč evrov, sofinanciramo 161 tisoč evrov. V ZD Radovljica bodo zagotovili prostore za razvojno ambulanto, investicija je vredna 569 tisoč evrov, sofinanciramo 330 tisoč evrov. Dozidava prizidka k ZD Tržič stane 2,7 milijona evrov, sofinanciranih bo skoraj 790 tisoč evrov. Uredili se bodo prostori nad garažami ZD Kamnik v vrednosti več kot 470 tisoč evrov, sofinanciramo več kot 120 tisoč evrov. Uredile se bodo nove ambulante družinske medicine v Zdravstveni postaji Gorenja vas v vrednosti več kot 310 tisoč evrov, sofinanciramo 164 tisoč evrov.

Kako daleč so dogovori o umestitvi regijske bolnišnice?

Ta trenutek lokacija nove bolnišnice še ni znana, je pa umeščena v NRP v višini 305 milijonov evrov. V dokumentu investicijske zasnove je treba narediti še mrežo geografske dostopnosti, da bomo dobili pravo lokacijo, in pa preverbo pripravljenosti lokacije za izgradnjo. Ne moremo si privoščiti, da bi eno lokacijo izbrali, potem bi pa ta obstala, ker bi ugotovili, da je tam arheološko najdišče. Strategija nove gorenjske bolnišnice tudi ne more biti samo strategija zdravstva, širimo jo še na ministrstvo za okolje in prostor, ki pripravlja regijske razvojne prostorske načrte. Verjamem, da se to da pripraviti v doglednem času od nekaj mesecev do enega leta. Bolnišnica na Jesenicah ostane v vsakem primeru, nekoliko bodo lahko spremenjeni le programi.

Kaj se vam zdi ključno v pripravi na morebitni jesenski val epidemije covida-19?

NIJZ pripravlja analizo, ki bo dala osnovo za pripravo strategije, znanje in izkušnje bomo predali mojemu nasledniku. Glede na situacijo je cepljenje eden najpomembnejših javnozdravstvenih ukrepov, primerljiv s čisto, neoporečno vodo, ki jo imamo zapisano v ustavi.

Kje boste nadaljevali delo?

Izvedeli boste pravi čas, kje in kako bom v prihodnje pomagal graditi javno zdravstvo. Kdorkoli bo novi minister za zdravje, si želim, da bi funkcijo opravljal odgovorno, skrbno in v korist slovenskega zdravstva in zdravja. Sicer pa s težkim srcem spremljam, kako se o zdravstvu slabo govori kar povprek. So napake, napačne odločitve in takrat si je treba naliti »čiste vode« ter usposobiti sistem, da se to ne ponovi. A je tudi na tisoče dobrih zgodb. Če bomo ves čas govorili samo o tem, da so plače prenizke, delovni pogoji slabi, zdravstvo podkupljeno, kdo od mladih se bo sploh še odločil za zdravstveni poklic? Na koncu mora biti cilj vseh široko dostopno javno zdravstvo za slehernega Slovenca – ne glede na globino njegovega žepa.

Še delate kot zdravnik internist?

Da ohranjam licenco, je pogoj dvajset odstotkov ur, opravljenih v svoji stroki. V najtežjih trenutkih sem pomagal na covidnem oddelku UKC Ljubljana in SB Jesenice in podprl zdravstvene delavce, ki so se trudili čez vse meje in s svojim zgledom pokazali, da če stopimo skupaj, zmoremo.