Pripovedovalci: Iztok Mlakar, Gregor Zorc, Doroteja Nadrah in Urška Taufer / Foto: Nada Žgank

Ali še znamo poslušati pravljice

Zadnja uprizoritev aktualne gledališke sezone Prešernovega gledališča je avtorski projekt Pravljice našega otroštva v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastal v koprodukciji Prešernovega gledališča in SNG Nova Gorica.

Avtorski projekt Pravljice našega otroštva je peta letošnja premiera Prešernovega gledališča, tokrat – ne prvič – v koprodukciji s SNG Nova Gorica. Prav tako je v Kranju redni gost Jernej Lorenci, v katerega režiji je tu nastalo nekaj uspešnih uprizoritev, kot so Mrtvec pride po ljubico, Stenica in Škofjeloški pasijon, ki bo v začetku junija na sporedu v tekmovalnem programu letošnjega Borštnikovega srečanja. Če se je Lorenci tu in v drugih slovenskih gledališčih v zadnjih letih ukvarjal z velikimi mitskimi zgodbami, ga je tokrat zanimalo, kako na odru lahko zaživijo pravljice. Kako jih sploh pripovedovati in ali nas odrasle sploh še nagovarjajo oziroma imajo kakšen učinek na nas ...

Predstava, ki traja približno tri ure, je dvodelna z odmorom nekje na polovici. Lahko bi rekli, da je prvi del za gledalce – in poslušalce – nekako uvajalni, skorajda v popolnosti pripovedovalski. Igralci Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman in Blaž Setnikar iz Prešernovega gledališča, Iztok Mlakar in Urška Taufer iz SNG Nova Gorica ter Gregor Zorc kot gost pripovedujejo pravljice, ki so, recimo temu, njim – in nam – ostale v spominu iz otroštva. Potem ko Mlakar večer odpre z morda manj znano pravljico Striborjev gozd, v nadaljevanju prisluhnemo znanim pravljičnim motivom, kot so Rdeča kapica, Janko in Metka, Zvezdni tolarji, Palčica. Še zlasti v prvi in deloma tudi v naslednjih pripovedih tako prevladujejo teme medčloveških odnosov, matere do otrok, revščine v družini, brezupa na eni in hkrati hrepenenja po boljšem, lepšem na drugi strani. Vsak od ustvarjalcev praviloma pripoveduje sam, drugi ga poslušajo. Seveda je tu prisotna posameznikova osebna percepcija pravljice, kot jo je ta najbrž zaznal v otroštvu. Dvorana je večino prvega dela osvetljena, naj bomo torej tudi gledalci del večera pravljic, naj se prepustimo pripovedovalcem.

Drugi del je intimnejši, čeprav prehod vanj ni preveč oster, saj igralci vseskozi nežno gradijo skupni pripovedovalski prostor, so si pa vsak v svoji prezentaciji dovolj različni v tempu pripovedovanja, besedni artikulaciji, mimiki, gibu …, da vedno znova vzbujajo našo pozornost. Ne, v treh urah nam niti malo ni dolgčas. Akterji namreč v drugem delu ob pripovedih iz kolektivnega spomina preidejo na osebne zgodbe, ki jih konkretizirajo tudi s fotografijami. Torej ne poslušamo le pravljic, ampak je pred nami resnični spomin na preteklo prigodo vsakega posameznika. Fotografije lepijo na tablo, ki je po predstavi tudi na ogled v prostoru pred dvorano.

Ko v tej razširjeni intimi – igralski ansambel pripoveduje v domačnem ambientu na dveh kavčih – poslušamo posamezne pripovedi, najbrž ne moremo povsem odmisliti svojega pogleda nanje, morda se nam prikažejo celo spomini iz lastnega otroštva. Zgodbe, ki jih pripovedujejo igralke in igralci (o povoženi divjadi, o čarobnosti podstrešja starih staršev, babičinega dnevnika o varovanju vnukinje, srečnem otroštvu), ali pa razmišljanja o starosti, spodbudah, ki jih potrebujemo za ustvarjanje, so namreč osebne, a hkrati dovolj univerzalne, da se tudi mi najdemo v njih.

A zakaj ne bi samo poslušali in se osredotočali na povedano, namesto da bi v pripovedovanju drugega iskali svoje lastne sence? Smo sploh še sposobni poslušati? Še znamo poslušati pravljice? Če si bomo na koncu predstave lahko odgovorili pritrdilno, potem je ta dosegla svoj namen.

Oddajte svoj komentar

Kranj -1°

oblačno
vlažnost: 83 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-2/2

sobota

-3/2

nedelja

-8/6

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

GLEDALIŠČE / Podnart, 28. januar 2023

Slovenska kura

OBVESTILA / Sv. Andrej, 28. januar 2023

Občni zbor govedorejskega društva

GLEDALIŠČE / Visoko, 28. januar 2023

Dušan

GLEDALIŠČE / Jesenice, 28. januar 2023

V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice

IZLETI / Šenčur, 29. januar 2023

Na Gornje Poljane

GLEDALIŠČE / Bohinjska Bela, 29. januar 2023

Sneguljčica

GLEDALIŠČE / Jesenice, 29. januar 2023

V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice

DELAVNICE / Naklo, 30. januar 2023

Orientalski plesi

 

 
 

 

 
 
 

Gasilcem v čast / 13:42, 25. januar

Izbor ene besede leta je ZAME nesmiseln. Jaz takoj dobim asociacijo na Begunje. ZAME je smiselna samo povezava več besed. Bom dal primer od ...

Beseda leta je gasilec / 08:53, 25. januar

.
B O L A N O !!!
.

Občina Jesenice z dvema podžupanjama / 09:12, 23. januar

Spanje na Jesenicah se nadaljuje. Bravo volilci.

Dela vplivajo na vozni red / 09:32, 21. januar

Čestitke državi, da je uspela v boju proti občinski upravi, ki je želela odstraniti železnico iz mesta.

Iskanje idealne ženske / 17:11, 19. januar

Idealna ženska v eni točki:

1. Če ti ga prav kmalu ne pofafam, bom explodirala !

To je to.

Premier bo vodil reformo zdravstva / 16:23, 18. januar

Reforma zdravstva bo taka, da se nič bistvenega ne bo spremenilo, beri, da se ohrani državno zdravstvo, beri dalje, da se ohranita korupcija in kraja.

Kučanizem v Dražgošah / 08:32, 16. januar

Žrtve so bile darovane na oltar komunizma. Oltar, ki ga Slovenci zelo spoštujejo.