Na kmetiji gojijo tudi alge spirulina

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Domov / torek, 3. maj 2022 / 15:03  

Mladi Janez Rakovec, bodoči prevzemnik kmetije Pr' Matjaž v Struževem, goji alge spirulina, ki so iskano prehransko dopolnilo.

Kranj – Nedavno zaključno srečanje mladih kmetov z Gorenjskega in še iz nekaterih drugih regij je bilo na Domačiji Pr' Matjaž v Struževem pri Kranju. Srečanje, ki se ga je udeležil zdaj že nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, ni bilo naključno na tej kmetiji. Za to sta bila vsaj dva razloga – 22-letni Janez Rakovec, bodoči prevzemnik kmetije, je namreč regijski predstavnik za Gorenjsko pri Zvezi slovenske podeželske mladine in aktiven v domačem društvu, to je v Društvu kranjske in tržiške podeželske mladine. In drugi razlog: Janez je ministru in mladim kmetom predstavil tudi svojo podjetniško idejo: gojenje alg spirulina, s katerimi je, kot so zapisali na kmetijskem ministrstvu, kot prvi proizvajalec v Sloveniji pogumno stopil na konkurenčni trg.

Dobre prve izkušnje z algami

Janez je za alge spirulina prvič slišal med šolanjem v Biotehniškem centru Naklo pri profesorju biologije Borutu Lazarju. To, kar je profesor povedal o algah, se mu je zdelo zanimivo. Začel se je izobraževati – prebiral je članke na spletu, brskal po knjigah, iskal dodatne informacije pri svojem profesorju. Ko je imel občutek, da o algah že nekaj ve, se je lotil izvedbe. Najprej je poskusni bazen za gojenje alg, velik približno dva kvadratna metra, postavil v domači kurilnici, nato je večjega, velikega sedem kvadratnih metrov, postavil še zunaj, na prostem, da je lahko preveril, kako poteka rast alg v gorenjskih podnebnih razmerah. Ker so bile izkušnje dobre, se je lani poleti odločil, da na zemljišču v bližini kmetije postavi 480 kvadratnih metrov velik rastlinjak s tremi bazeni vode, v katerih poteka pridelava alg. Del alg, ki zrastejo, po desetih dneh »požanje«, preostale pusti, da se razmnožujejo naprej. Odvzete alge stisne, posuši in jih zapakira v lično in povratno embalažo. Pod lastno blagovno znamko Eko Janez jih kot prehransko dopolnilo ponuja potrošnikom. Prodaja jih v spletni trgovini in v avtomatizirani lokalni tržnici Na plac v Mostah pri Komendi, za prodajo pa se dogovarja tudi z nekaterimi manjšimi trgovinami na Gorenjskem. »Prve izkušnje s pridelavo so dobre, tudi kupci so izdelke lepo sprejeli,« pravi Janez in poudarja, da je zdaj njegov cilj še izboljšati pridelavo in razširiti prodajo po Sloveniji. Od tega, kolikšno bo na trgu povpraševanje, bodo odvisni nadaljnji koraki in tudi odločitev o morebiti širitvi, zemljišča za to imajo.

Kmetija je zelo spremenila nekdanjo podobo

Kmetija Pr' Matjaž je bila nekdaj tipična mešana kmetija, ukvarjali so se s poljedelstvom in živinorejo. Simon je postal gospodar še zelo mlad, pri dvajsetih letih, po spletu okoliščin – brat Janez, ki je bil predviden za prevzemnika, je umrl v prometni nesreči, tudi starši so umrli dokaj mladi. V 33 letih, odkar gospodari, je kmetija zelo spremenila nekdanjo podobo. Od osnovne kmetijske dejavnosti so ohranili pridelovanje pšenice, ječmena, koruze in krompirja ter gospodarjenje z gozdom, ob prehodu v novo tisočletje so opustili rejo goved, potlej so redili le še tri, štiri konje. Ob osnovni dejavnosti so se odločili še za dodatne, ki so kmalu prerasle v glavne. Ukvarjajo se s predelavo mesa v suhomesnate izdelke, ki jih skupaj z drugimi pridelki z lastne in drugih kmetij ter nekaterimi osnovnimi živili prodajajo v trgovinici na kmetiji. V nekdanjem hlevu so uredili večnamenski prostor, v katerem lahko postrežejo zaključenim družbam; v njem pa potekajo tudi različne lokalne prireditve. Oddajajo tudi nekaj apartmajev.

Na kmetiji živi šestčlanska družina – Simon in žena Helena ter njuni štirje otroci. Najstarejša Karolina je zaposlena in zaključuje magisterij ekonomije, Janez se je v Biotehniškem centru Naklo izšolal za kmetijsko-podjetniškega tehnika, dela na kmetiji in ima svoj s. p., Jakob je dijak kranjske gimnazije, najmlajša Anamari pa obiskuje deveti razred osnovne šole. Vsi so ob šolskih in drugih obveznostih tudi močno vpeti v delo na kmetiji, predvsem pri kuhi in strežbi gostom.

So težave, a tudi prednosti

Ko Simona vprašamo o težavah, s katerimi se kmetija ubada, omeni dvoje. Kmetijo bi radi še širili, za to imajo ob domačiji tudi zemljišča, ki po veljavnem prostorskem planu niso zazidljiva, postopek za spremembo namembnosti pa traja zelo dolgo. »Ko kmet želi spremeniti vrt v stavbno parcelo, se mi zdi, da so večje težave kot v primerih, ko veliki investitorji želijo pozidati najboljša kmetijska zemljišča,« meni Simon in dodaja, da imajo tudi težave z nekaterimi sprehajalci, ki ne spoštujejo lastnine in hodijo vsevprek po poljih in travnikih, ne pobirajo pasjih iztrebkov ... Življenje ob robu mesta ima tudi nekatere prednosti, Simon našteva močno zaledje potrošnikov in lažjo prodajo izdelkov, urejeno infrastrukturo, poudarja pa tudi dobre sosedske odnose in veliko povezanost krajanov.