V mesto po kulturo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 11. februar 2022 / 14:55  

Slovenski kulturni praznik je letos – sicer pod določenimi omejitvami zaradi epidemije – spet potekal v živo in moč je bilo najti nekaj umetniških užitkov.

Slovenski kulturni praznik je v Kranju, ki se ponaša z nazivom Prešernovo mesto, v aktualnem tisočletju tudi vsakokratna priložnost za večjo kulturno-turistično prireditev, imenovano Prešernov smenj. Prireditev, zasnovana za širšo publiko, na razne načine obiskovalcem popestri praznični dan in jim poleg kulture in različnih dogodkov na mestnih ulicah in trgih ponudi tudi kopico stojnic s ponudbo izdelkov umetnostne in domače obrti. Predvsem obiskovalci iz drugih delov Slovenije pa običajno »stavijo« na obisk Prešernove hiše in tamkajšnjega spominskega muzeja ter pesnikovega groba v Prešernovem gaju. Prav tu zadnja leta začenjam praznični kulturniški sprehod v mesto.

S povsem novinarskim razlogom in letos tudi z lepim presenečenjem. Zadnjih pet, šest let je pesnikov doprsni kip, delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki je svoje tretje življenjsko obdobje preživel v Kranju – stanoval je nedaleč od Gaja – v noči na praznični dan vselej dobil rožnato barvno preobleko. Akcija neznanega »junaka« je letos izostala. Je izgubil interes, se je morda kultiviral, je pesnikovo podobo kdo to noč še posebej varoval? Kakorkoli že, kip je ostal nedotaknjen v svoji bronasti podobi in prav je tako.

Sočasno opazim starejšega gospoda. V letom primerni počasni hoji do pesnikovega groba v prižig nese svečo. Zakaj? Prej kot kakšno daljno sorodstvo bi gospodu pripisal željo. Pesniku je prižgal luč, ker je tako čutil – iz spoštovanja, lastne potrebe, morda tihe hvaležnosti poetu, ki je nam Kranjcem pred skoraj dvesto leti – in to skozi svojo poezijo še vedno počne – širil obzorja, jasnil misli in bodril duha.

Od knjižnice do galerije

Na naslednji postaji pred Mestno knjižnico so otroci že zjutraj čakali na predstavo Le sosed bo mejak Gledališča Smejček, v kateri se poudarjajo vrednote, kot so iskrenost, strpnost, sodelovanje in prijateljstvo. V knjižnici so sicer predstavili program za vse generacije. Za malo starejše kviz K'r prešerno po knjižnici (ta poteka vsak dan še do sobote), predstavili so bibliofilsko knjigo Stati inu obstati, prava poslastica pa je bil Jazz med knjigami s primorsko zasedbo Tomi Purich trio, glasbo pa so dopolnili z branjem Prešernove Zdravljice v tujih jezikih V ukrajinskem, srbskem, poljskem, ruskem in hrvaškem ter seveda slovenskem jeziku so jo prebirale udeleženke tečaja učenja slovenskega jezika, ki poteka v knjižnici. Ob prazniku pa so v knjižnici svečano izročili tudi okrog štiristo izvodov knjig šolski knjižnici OŠ Janeza Puharja.

Na Maistrovem trgu muzikant igra mimoidočim, tudi Ringa raja, če pridejo otroci, pred Prešernovo hišo je vrsta za ogled multimedijske razstave Ženske v Prešernovi poeziji in pesniku posvečenega spominskega muzeja. Živahno je tudi v Mali galeriji Likovnega društva Kranj, kjer so pripravili skupinsko člansko razstavo. Z njo se že tradicionalno poklonijo pesniku. »To je ena izmed dveh razstav v našem letnem programu, kjer se lahko vidi, kako pester nabor likovnih ustvarjalcev premore naše društvo,« je med drugim povedala umetniška vodja društva Martina Marenčič. Tema letošnje razstave je risba, svoja dela v različnih tehnikah pa je na ogled postavilo 22 članic in članov društva.

Poezija, glasba, likovno

Bogat program so na Prešernov dan pripravili v Layerjevi hiši. Prepletali so se glasba in poezija ter likovna umetnost. V Layerjevi založbi so predstavili novo pesniško zbirko Kirka na Jadranu pesnika, glasbenika, skladatelja in igralca Andraža Poliča. Njegova 14. zbirka je neke vrste pesniški potopis, avtor pa se ustavi na 44 postajah. »Gre za dve Kirki, ena je čarovnica, ki začara Odiseja in se pojavlja v različnih metamorfozah, druga Kirka pa je v mojem otroštvu – od Trsta do Dubrovnika sem potoval na jadrnici s tem imenom. Na njej sem obredel vse jadranske otoke in kraje, ki jih opisujem v pesmih v tej zbirki. To je iskanje lepote, toplote in seveda svobode,« pove Andraž Polič in dodaja, da se bodo bralci, tako mladi kot stari, prepoznali v teh krajih na Jadranu. »Seveda pa pesmi potujejo tudi onkraj geografskih krajev, in kot omenja Peter Semolič v spremnem besedilu k zbirki, si bo to pot nazaj k sebi moral najti vsak sam.« Še posebno mu je v čast, pravi, da je knjiga izšla pri Layerjevi založbi v njegovem rojstnem mestu Kranj. Pesmi je predstavil skupaj z igralcem Primožem Pirnatom, kasneje pa je pred publiko stopil tudi s svojo glasbeno skupino Hamlet Express.

V prvem nadstropju se s slikami predstavlja slikarka Eva Lucija Kozak, ki se v svojem likovnem ustvarjanju veliko posveča demistifikaciji tradicionalnih vlog ženske in njenemu položaju v družbi. »Za razstavo sem izbrala dela, ki sodijo v kontekst povezovanja umetnosti in znanosti. Zato naslov Slučajna odkritja, ki je pravzaprav izraz v medicini za naključno odkrita opažanja. Veliko se ukvarjam z identitetnimi spremembami ženske in jih postavljam v različne fiktivne kontekste. Na ta način je vsaka moja slika predstavljena kot strukturiran povzetek nekih mojih refleksij v družbi.« Eva Lucija Kozak do svojih slik pristopa vsebinsko. Zgrajene so narativno, saj kot pravi, slike nastajajo najprej v njeni glavi, šele potem jih začne prenašati na platno, pri čemer koncept slike vseskozi dopolnjuje.

V Galeriji Stolpa Škrlovec in Mahlerci sta na ogled razstavi del portugalske umetnice Ines Matos in Alje Košar, v Mergentalerjevi ulični galeriji pa se predstavlja kranjski umetnik Domen Dimovski. Gre za nadaljevanje videa, ki ga je predstavil na lanskem mednarodnem festivalu likovnih umetnosti. »Tu sem imel priložnost predstaviti povečane slike na velikem formatu. Okrog nas je veliko pesimizma, nenehno nas obkrožajo distopični filmi. Pri svojem delu sem zato izhajal iz razmišljanja o prihodnosti. Tu vidimo propadlo postapokaliptično mesto,« svojo razstavo z naslovom Sledi organskega predstavlja Domen Dimovski. Na treh velikih slikah sledi narave in sledi organskih potez kot duhovi nakazujejo na propad človeka in arhitekture, a hkrati paradoksalno tudi tiho priložnost revitalizacije narave.

Popoldan je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v okviru razstave Čas pozabe treh prekmurskih umetnikov, slikarja in dveh pesnikov, publika prisluhnila pesmim Ferija Lainščka, pesmi pokojnega Milana Vincetiča je recitiral njegov prijatelj Franci Just, po razstavi svojih del pa je zbrane popeljal slikar Sandi Červek.

Še več umetniških doživetij smo v teh dneh deležni v Kranju, zato jih tudi v prihodnjih dneh velja užiti. Kot je rekel Andraž Polič: če civilizacija na žalost vse bolj stremi k pohlepu in hlastanju po takih in drugačnih rezultatih, umetnost ni stvar rezultata, ampak srca in duha. »Upiram se – kot pravi Albert Camus v knjigi Uporni človek – inerciji potrošne dobe in poneumljanju sveta, to pa se mi zdi, da je tudi bistvo kulture, da ozavešča svobodnega duha.«

Ne le en dan v letu, ampak vedno znova in znova.