Jaslice Maksima Gasparija iz leta 1919 v Muzeju jaslic na Brezjah / Foto: Gorazd Kavčič

Povezuje jih ljubezen do jaslic

Novembra je minilo dvajset let od ustanovitve Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Za prvega predsednika je bil izvoljen pokojni pater dr. Leopold Grčar iz frančiškanskega samostana na Brezjah. Julija letos je bil za novega predsednika izvoljen pater dr. Robert Bahčič z Brezij, kjer je tudi sedež društva.

Ob dvajsetletnici Društva ljubiteljev jaslic Slovenije bo izšla posebna publikacija z naslovom V ponižnosti Bog išče človeka. Predsednik društva pater dr. Robert Bahčič piše o zgodovini društva, dr. Damjan J. Ovsec pa o jaslicah. Objavljeni bosta pismi predsednika mednarodnega združenja jasličarjev in papeža Frančiška o jaslicah, članki o Plečniku kot mojstru majhnih predmetov, o Kroparju Luku Šolarju in razmišljanja patra Bahčiča in dr. Andreje Eržen Firšt.

»Jaslice imajo res čarovno moč: človeka prestavijo iz sive vsakdanjosti in mrkih skrbi v Božji svet Zgodb. Ki smo ga spoznali v nežnih otroških letih. Meni nič, tebi nič se znajde v Palestini, roma po Sveti deželi, ne da bi moral na daljno in nevarno pot čez morje in ne da bi ga bilo kaj prida denarja veljalo.« (Dr. Niko Kuret leta 1941)

Ko je katoliški tednik Družina na pobudo dr. Nika Kureta (1906–1995) leta 1991 pripravil prvo razstavo jaslic, je bila dana pobuda, da bi ustanovili posebno društvo ljubiteljev jaslic in da bi začeli izdajati svoj časopis,« je v prvi številki revije Jaslice, pred nedavnim je izšla 25. številka, zapisal takratni odgovorni urednik časnika Družina Franci Petrič, gorenjski rojak iz Rateč. Prva slovenska razstava jaslic je bila novembra leta 1991 v prostorih škofijske knjigarne na Mačkovi 6 v Ljubljani, kasnejše razstave pa so bile v prostorih Družine na Krekovem trgu. Glavni urednik Družine dr. Janez Gril je razloge za postavitev razstave in ustanovitev Društva ljubiteljev jaslic opisal takole: »Spodbuditi želimo ustvarjalno domišljijo poklicnih in ljubiteljskih izdelovalcev jaslic, ponovno ustanoviti Društvo izdelovalcev in ljubiteljev jaslic, oživiti to dejavnost, saj je bilo izdelovanje in postavljanje jaslic v naši preteklosti vselej izvirno, kulturno in tudi versko dejanje.« Na odprtju razstave je bil tudi najuglednejši strokovnjak za jaslice dr. Niko Kuret, ki si je prizadeval vzbuditi zanimanje za to naše narodno blago in ljudsko ustvarjalnost na tem področju. Dr. Kuret je takrat poudaril, da imajo jaslice že svoje častitljivo mesto v naši slovenski kulturi in so kljubovale času, ki je že za nami in je takšne stvari preganjal. Zanimivo je, da se je že med trajanjem razstave v takratno Društvo jasličarjev vpisalo 276 članov. Petega decembra leta 1993 je bilo organizirano njihovo prvo srečanje, ki ga ima dr. Janez Gril za ustanovni dan Društva prijateljev jaslic. Decembra leta 1995 so člani novega društva uresničili zadnjo željo takrat že pokojnega dr. Kureta: izdajo revije z naslovom Jaslice. Društvo je izbralo tudi grb. Oblikovan je bil po pečatu benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1242, ki velja za eno od najstarejših upodobitev Gospodovega rojstva na Slovenskem. Društveni znak je bilo delo Radovljičana Primoža Černeta.

Obdobje patra Leopolda

Novembra leta 2001 je bil na Brezjah ustanovni zbor novega Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Vodenje društva, ki je imelo prvi občni zbor 12. julija leta 2002 na Brezjah, je njegovo vodenje prevzel pater dr. Leopold Grčar, ob dr. Niku Kuretu najboljši poznavalec jaslic na Slovenskem. Društvo je izbralo novo društveno zastavo. Njena zelena barva spominja na mah, na sredini je beli obris Republike Slovenije, na njem pa podoba Marije z Jezusom v košari.

Pater Leopold, ki je umrl na Prešernov dan leta 2020, je o društvu, katerega vodenje je prevzel, zapisal: »Namen Društva ljubiteljev jaslic Slovenije je poglabljati svetopisemsko poročilo o Sveti družini in o Odrešenikovem rojstvu ter ustvarjati prijateljske vezi med izdelovalci jaslic in tistimi, ki jih postavljajo, vse to pa s ciljem ohranjati narodovo izročilo postavljanja jaslic v družinah ter skrbeti za umetniško kvaliteto domačih – slovenskih jaslic.« V letih predsedovanja patra dr. Leopolda Grčarja so bile v številnih slovenskih krajih organizirane razstave jaslic, od Jurkloštra, kraja smrti Veronike Deseniške, do Svete Gore, Gornjega Grada in Dravograda. Veliko slovenskih izdelovalcev jaslic je sodelovalo na tradicionalnih razstavah »100 Presepi« v Vatikanu, vrhunec pa je bila svetovna razstava jaslic v organizaciji Mednarodnega betlehemskega muzeja, dopolnjena s slovenskimi jaslicami, med 14. novembrom leta 2003 in 15. februarjem leta 2004 v cerkvi Svetega Jožefa v Ljubljani. Novembra leta 2012 je bilo Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije sprejeto v mednarodno jasličarsko zvezo Universalis Feoderatio Praesepistica. Še pred uradno ustanovitvijo Društva ljubiteljev jaslic so konec leta 2000 v opuščenih samostanskih hlevih frančiškanskega samostana na Brezjah uredili Muzej jaslic. Pater dr. Leopold Grčar je bil med pobudniki ustanovitve muzeja, živel je z njim, ga vodil in dočakal tudi njegovo prenovo in razširitev leta 2016. V njem je sedaj nad 450 jaslic iz 73 držav sveta, zato je razumljivo, da je sedež društva ostal na Brezjah.

Pater Bahčič novi predsednik

Po smrti patra dr. Leopolda Grčarja je Društvo začasno vodil podpredsednik Drago Kozinc. Zadnji dan letošnjega julija je bil na Brezjah občni zbor, na katerem so za predsednika izvolili gvardijana frančiškanskega samostana na Brezjah in rektorja Marijine bazilike patra dr. Roberta Bahčiča. »Jaslice so zame klic k molitvi. V sobi imam sliko Jezusovo rojstvo, pred katero vsak dan molim rožni venec. Jezusovo rojstvo me uči ponižnosti, preprostosti in ljubezni, ki jo ima bog do vsakega izmed nas. Vse to želimo pokazati z izdelovanjem jaslic. Jaslice so nas vedno zbirale k molitvi in tako je še danes,« je po izvolitvi za predsednika povedal pater dr. Robert Bahčič. Med svoje glavne predsedniške naloge je postavil povezovanje društev, ki v svojih krajih skrbijo za vsakoletne razstave jaslic, in ustvarjalcev ter vseh, ki jim je tematika uprizarjanja Jezusovega rojstva blizu. Pomembno se mu zdi tudi povezovanje društva na mednarodni ravni, pri čemer ima pomembno vlogo tudi Muzej jaslic na Brezjah.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

pretežno jasno
vlažnost: 94 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

13/26

nedelja

14/28

ponedeljek

13/28

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Šenčur, 23. maj 2022

Zbor članov Turističnega društva Šenčur

PRIREDITVE / Šenčur, 23. maj 2022

Dnevi medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

IZLETI / Kranj, 26. maj 2022

Planinsko-pohodniški izlet Kavčič–Lipnik

IZLETI / Škofja Loka, 27. maj 2022

V Prekmurje

IZLETI / Kranj, 27. maj 2022

Z vlakom do Kopra, peš v Izolo

IZLETI / Kranj, 28. maj 2022

Na hrvaško Ivanščico

IZLETI / Kranj, 3. junij 2022

V gore ob Gardskem jezeru

 

 
 

 

 
 
 

Treba se je povezovati / 19:17, 21. maj

Sedeže podjetij čimprej prenesti v Avstrijo. Svoboda prinaša nacionalizacijo.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 19:15, 21. maj

Ocenjena vrednost 20M€, dolg 30M€. Neka jaka firma. Nakup ima toliko smisla kor Merlakova vlaganja v Bohinj.

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 09:24, 21. maj

Nič bati! Bomo drago nazaj kupili (politika in najboljši menedžerji si bodo omastili brke), vložili davkoplačevalski denar (nobene nove boln...

Poslanci izvolili predsednico / 08:41, 20. maj

Gospodarska rast 9,80 %
Inflacija 7%
Dvig cen osn. življ. potrebščin cca. 40%
Višje plače 0%
Evo, mamo mi to...

Žirovska Alpina prešla v roke Čehov / 08:37, 20. maj

Odlično, a je še kej ostalo iz gnilega socijalizma, da nismo prodal?

Rekonstrukcija Železniške ulice / 23:19, 19. maj

Konec projekta bo verjetno oktobra. Samo letnica še ni znana. Kako obnavljajo ceste po Radovljici... to svet še ni videl. Po smrt poslat te izvajalce. To je noro.

Plinovod zapletel umestitev brvi / 08:04, 19. maj

Kako so dobili gradbeno dovoljenje brez PZI-ja mi ni jasno, če ne vedo, da je na trasi plinovod. Nekdo na upravni enoti je bil dobro podmazan.