Zlatko Kavčič: »V javnem življenju občine in Lesc sem na različne načine prisoten pol stoletja. Nabral sem si veliko izkušenj. Na vodilne politične funkcije ne bom več kandidiral. Sedaj me zanima predvsem to, kaj lahko naredimo za skupno dobro brez političnega prestiža in delitve na naše in vaše.« / Foto: Tina Dokl

Sedaj je čas, da se z zadovoljstvom ozrem nazaj

Zlatko Kavčič, dolgoletni predsednik Turističnega društva Lesce – vodi ga že skoraj štiri desetletja, je pred dnevi prejel priznanje Turistične zveze Slovenije za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije. Pogovarjali smo se o tem, kako jim je v Lescah uspelo postaviti na noge eno najuspešnejših turističnih društev v državi, kako se je društvo razvijalo, kakšen je njegov položaj danes. Zanimalo nas je tudi, kako sogovornik gleda na razvoj Kampa Šobec in Lesc v prihodnje ter kaj meni o čedalje večjem nezadovoljstvu Leščanov in o pobudah po ustanovitvi samostojne občine Lesce - Begunje.

»Občina Lesce - Begunje bi bila povprečno velika slovenska občina z nadpovprečnim standardom in z zelo bogatim proračunom. Ni pričakovati, da bi bili povsem brez problemov, najpomembnejše pa je, da bi bil lahko razvoj bolj po volji ljudi, ki tukaj živimo.«

»Za Lesce je največji problem, da občina ne upošteva dolgoročnega razvojnega plana Krajevne skupnosti Lesce, zaradi česar prihaja do vedno večjih nesporazumov. Prostor okoli Lesc se prehitro poziduje pod pritiski kapitala, ki ne sliši opozoril tistih, ki tukaj živimo.«

»Zelo velik problem je ta, da nam nihče ne pove ali noče povedati, kdaj in kaj bo s križanjem ceste z železnico v Lescah. Upam, da ne bo komu padlo na pamet, da bi Alpsko cesto čez železnico preprosto zaprl. Že Cesta za Verigo je dokaz neučinkovitosti odgovornih za ustvarjalni kompromis, njeno zaprtje pa izraz samovšečnosti odločevalcev in nemoči prizadetih.«

Turistično društvo Lesce vodite vse od leta 1984, torej skoraj štiri desetletja, član upravnega odbora pa ste že skoraj pol stoletja. Če je ob ustanovitvi društvo imelo 62 članov, jih ima zdaj več kot 2200. Kako vam je uspelo ustvariti eno najuspeš­nejših turističnih društev v državi, kako gradite pripadnost društvu?

Pripadnost društvu se je začela že ob ustanovitvi leta 1958, saj je ta sovpadala s prostovoljnim delom pri izgrad­nji Kampa Šobec. Društvo od ustanovitve dalje sodeluje z vsemi drugimi društvi v Lescah, še posebej s Krajevno skupnostjo Lesce. Mnogi krajani so, organizirani v različnih društvih, opravili v Kampu Šobec veliko prostovoljnega dela, turistično društvo pa se jim vsako leto oddolži z izdatno finančno pomočjo. Prvi dve desetletji po ustanovitvi je društvo vlagalo predvsem v Kamp Šobec in turizem nasploh. Pozneje je veliko vlagalo v širši razvoj in število članov se je začelo hitro povečevati. Leta 1975 so na predlog društva prebivalci krajevne skupnosti Lesce na referendumu izglasovali enoodstotni samoprispevek od svojih plač za izgradnjo komunalne infrastrukture. K zbranemu denarju je več kot še enkrat toliko prispevalo Turistično društvo Lesce. Takrat je bil v Lescah in vaseh Hraše, Hlebce in Studenčice zgrajen dobršen del infrastrukture, od kanalizacije do pločnikov, razsvetljave, zidu in žarnih niš na pokopališču ter druge komunalne opreme. Leta 1987 je Turistično društvo Lesce zgradilo in v celoti financiralo poslovilne vežice na pokopališču in jih dalo v upravljanje Krajevni skupnosti Lesce. Zaradi vzajemnega sodelovanja z gasilci jim je društvo v preteklosti podarilo gasilski avto. Društvo ima v sodelovanju z leško osnovno šolo vsa leta organizirano delovanje turističnega podmladka. Društvo spremlja tudi urejenost hiš in vrtov in že deset­letja najbolj zaslužnim podeljuje priznanja. Obenem se je tudi zelo angažiralo pri oblikovanju dolgoročnega razvoja Krajevne skupnosti Lesce na področju urbanizma. Člani društva imajo tudi nekaj ugodnosti pri obiskovanju Kampa Šobec, najpomembnejši magnet za sodelovanje pa je dejstvo, da skrbimo za Šobec z okolico, ki je rekreacijski park za veliko domačinov in obiskovalcev. Skratka, gre za obsežno in vzajemno sodelovanje ljudi, ki tukaj živimo.

V lasti in upravljanju društva je Kamp Šobec, ki ima pet zvezdic in je eden najboljših kampov v Evropi. Kakšna je bila letošnja poletna sezona v kampu, kako ste zadovoljni s številom gostov in nočitev?

Sezona je bila zelo dobra, sploh če upoštevamo okoliščine. Gostov je bilo več kot še enkrat toliko kot lansko leto, nočitev pa za 80 odstotkov več. Da bi dosegli rekordno število nočitev iz leta 2019, je zmanjkalo dvajset odstotkov. Število gostov in nočitev se je glede na leto prej povečalo veliko bolj kot v okolju. Tako v krizi kot takrat, ko gre dobro, smo vedno najboljši med primerljivimi v panogi. A za nas je še pomembnejše merilo zadovoljstvo gostov in kakovost storitev, pa tudi zadovoljstvo delavcev. V tem pogledu smo zelo zadovoljni, saj prejemamo bistveno manj kritik gostov kot v preteklosti. To velja za celotno ponudbo v kampu, še posebej pa za ponudbo v restavraciji in recepciji, kar dokazuje, da so bila naša vlaganja v višjo kakovost pri gostih prepoznana. V Kampu Šobec imamo višje cene storitev kot naši konkurenti in zaradi tega gosti pri nas pričakujejo več kot drugod.

V zadnjih letih je bilo v kampu opravljenih veliko investicij, od nove restavracije, sanitarij do ureditve nadstandardnih parcel, čistilne naprave, prenove recepcije, zasadili ste številna nova drevesa …

V zadnjih letih smo obnovili vso infrastrukturo kampa. Vsi objekti so obnovljeni, veliko je novih. V tem po­gledu je kamp praktično nov. Nedotaknjena je ostala narava, ki je naša glavna skrb. Obsežen investicijski ciklus smo zaključili pred covidno krizo, zato smo jo laže premagali. Sedaj vlagamo v izobraževanje kadrov, posodabljamo obdelavo podatkov, izboljšujemo notranjo organizacijo, delavce želimo bolje plačati.

Katere novosti pripravljate čez zimo in katere večje investicije imate še v načrtu za v prihodnje?

Prihodnje leto bomo goste pričakali z novostjo na vhodu v kamp, kjer bomo njihove avtomobile prepoznavali s kamerami. S tem bomo še povečali varnost bivanja. V preteklosti smo poskrbeli za pomembno energetsko racionalizacijo s tem, ko smo v kamp pripeljali utekočinjeni plin in aktivirali toplotne črpalke. Do prihodnje sezone bomo še v zadnjih sanitarijah zamenjali strojno opremo za ogrevanje vode. Posodobili bomo ponudbo za dnevne kopalce na vzhodni strani bajerja. Pripravljamo projekt izgradnje »triglavske vasi« (drugi podobnim objektom neupravičeno pravijo glamping). Razvijamo pa tudi ideje za povečanje kampa na zemljiščih severno od sedanjega ob reki Savi Dolinki. Veliko načrtov je usmerjenih v celoten Rekreacijski park Šobec.

Kakšni so ti načrti?

Kamp Šobec je dobro organiziran. Ima vse, kar po­trebuje za pet zvezdic. Kljub temu bomo še povečali število sanitarij, zgradili bomo nekaj prostorov za druženje gostov, ob mostu, na peščeni plaži ob Savi, nameravamo med sezono poskrbeti za manjšo gostinsko ponudbo. Obnovili bomo otroška igrišča in morda še kaj dogradili. Dolgoročno načrtujemo povečanje kampa ob Savi, vendar s ponudbo, ki bo drugačna od sedanje. Narava tam ponuja še več in zato želimo ustvariti nadpovprečno ponudbo, predvsem pa nekaj takega, česar še ni drugod. Dolgoročno želimo celoten Rekreacijski park Šobec od hipodroma do kampa povezati v celoto, v park dobrega počutja za domačine in obiskovalce. Tudi center dobrega počutja z vodnim parkom in športna dvorana s plezalno steno bi bila dobrodošla. Če bo dovolj modrosti pri drugih, bi iz Radovljice in Lesc preko tega parka lahko šli proti Bledu in drugam čez nov viseči most nad Savo Dolinko. Oziramo se tudi na območje pod golfom.

V okviru parka je tudi leški hipodrom, kakšno je stanje tam?

Pri hipodromu se zatika s sprejemanjem urbanističnih dokumentov. Če ne bo izvedljiva oživitev hipodroma, imamo idejo, da bi na istem območju začeli razvoj turizma za starejše.

Kaj je z načrtovano ureditvijo krožišča pri odcepu za Šobec?

Krožišče na cesti Lesce–Bled na mestu odcepa proti Šobcu je poseben problem. Načrti so narejeni, skoraj 'podarili' smo nekaj zemljišč, potrebnih za krožišče, pristojni so obljubili gradnjo že v letu 2018 in nato vsako naslednje leto, trenutno pa nimamo niti informacije, kaj se dogaja.

Koliko ste sicer namenili za investicije v kamp v zadnjih letih?

V posodobitev Kampa Šobec in pridobivanje novih zem­ljišč smo v zadnjih petih letih vložili približno osem milijonov evrov izključno lastnih sredstev. To so bili dolgoletni prihranki.

Društvo posluje uspešno, z dobičkom, ki pa ga ne delite, kajne?

Dobička ne delimo, vse vlagamo nazaj v turizem in nakup zemljišč, ki bodo namenjena dolgoročnemu razvoju. Vsako leto nekaj damo tudi društvom, ki so aktivna na območju Lesc. Skozi davke in takse veliko prispevamo tudi širši družbeni skupnosti. Naši gosti izdatno polnijo okoliške trgovine in gostilne. Vse, kar je bilo ustvarjeno v 63 letih od ustanovitve društva, je izključno in samo v la­sti društva. Govorice o tem, da so ali smo lastniki še drugi, niso resnične. Bilo pa bi dobro, če bi v prihodnje na pošten in zakonit način našli način upravljanja z ustvarjenim premoženjem tako, da bi ga zavarovali pred nepoklicanimi in nezaslužnimi, in da bi zadržali motiv za odgovorno in uspešno delo. Lastnina v društvih ni dobro urejena, a to je druga tema.

V neposredni bližini Šobca je predlani zaživel nov kamp, kako gledate na konkurenco?

Mi bomo skrbeli za to, da bomo boljši od drugih.

Vsi razvojni načrti pa so v veliki meri odvisni od prostorskih dokumentov in Občine Radovljica. Že večkrat ste javno opozorili, da pogrešate večji posluh občine pri razvojnih načrtih Šobca, kakšno je stanje trenutno?

Res je. Za spremembo namembnosti zemljišč, ki so potrebna za omenjeno dodatno turistično ponudbo ob Savi Dolinki, imamo vložene predloge v uradne postopke Občine Radovljica že od leta 2016. Pri dokumentih za hipodrom zastoj traja že več let, ker ne soglašamo, da bi čez hipodrom vodila javna kolesarska ali pešpot, saj menimo, da je dovolj primernih v okolici.

Tudi sicer je dobršen del Leščanov v zadnjem obdobju začel izražati nezadovoljstvo s položajem, ki ga ima krajevna skupnost v radovljiški občini, marsikdo meni, da se glavnina investicij usmerja v samo mesto Radovljica, medtem ko številni pereči problemi v Lescah ostajajo nerešeni. Vaš komentar?

Komentar je skoraj odveč. Razvoj občine Radov­ljica ni uravnotežen, pa pri tem ne mislim samo na interese Lesc. Za Lesce je največji problem, da občina ne upošteva dolgoročnega razvojnega plana Krajevne skupnosti Lesce, zaradi česar prihaja do vedno večjih nesporazumov. Prostor okoli Lesc se prehitro poziduje pod pritiski kapitala, ki ne sliši opozoril tistih, ki tukaj živimo. Problematiko je dobro predstavila KS Lesce v časopisu Naše Lesce marca letos, kjer je naštela več kot trideset problemov, ki jih Leščani vidimo drugače kot tisti na občini. Zelo velik problem je ta, da nam nihče ne pove ali noče povedati, kdaj in kaj bo s križanjem ceste z železnico v Lescah. Upam, da ne bo komu padlo na pamet, da bi Alpsko cesto čez železnico preprosto zaprl. Že Cesta za Verigo je dokaz neučinkovitosti odgovornih za ustvarjalni kompromis, njeno zaprtje pa izraz samovšečnosti odločevalcev in nemoči prizadetih.

Tudi zato so vzniknile pobude po ustanovitvi občine Lesce - Begunje. Vi ste vrsto let vodili Krajevno skupnost Lesce, kaj menite o takšnih pobudah, bi življenje v samostojni občini Lescam in Begunjam res prineslo več denarja, hitrejši napredek?

Tako kot se je izkazalo po vsej državi, so nove, manjše občine zelo uspešne, njihova boljša urejenost je do­bro vidna, tudi zadovoljstvo ljudi je večje zaradi bolj neposrednega vplivanja na razvoj. Tako je tam, kjer politika nima preveč vpliva in kjer so ljudje složni. Občina Lesce - Begunje bi bila povprečno velika slovenska občina z nadpovprečnim standardom in z zelo bogatim proračunom. Ni pričakovati, da bi bili povsem brez problemov, najpomembnejše pa je, da bi bil lahko razvoj bolj po volji ljudi, ki tukaj živimo.

Sami ste že pri 24 letih po­stali član takratnega izvršnega sveta občine Radovljice, tudi kasneje ste bili občinski svetnik. Se vam ne zdi, da bi morda interese Lesc lažje uresničevali, če bi imeli v občinskem svetu več članov iz Krajevne skupnosti Lesce, pa je v tem mandatu le eden …

Napaka v volilnem sistemu v občini Radovljici je bila narejena pred skoraj dvajsetimi leti, ko je bilo več volilnih okolišev združenih v enega. Če bi bilo denimo v občini Radovljica več volilnih okolišev, bi bila v občinskem svetu večja zastopanost občanov z območij izven mesta Radovljica. Če bi bilo tako, bi mesto Radovljica z okolico imelo približno tretjino članov občinskega sveta. Sedanjemu vodstvu občine pa trenutno stanje verjetno ustreza.

Vas osebno kakšna funkcija v občini ne zanima več?

Po značaju sem človek, ki ga problemi vedno zanimajo, še posebej tisti iz okolja, v katerem živim. V javnem življenju občine in Lesc sem na različne načine prisoten pol stoletja. Nabral sem si veliko izkušenj. Na vodilne politične funkcije ne bom več kandidiral. Sedaj me zanima predvsem to, kaj lahko naredimo za skupno dobro brez političnega prestiža in delitve na naše in vaše.

V širši javnosti ste bili sicer najbolj znani kot bančnik, kar 28 let ste bili zvesti Gorenjski banki, kar 18 let ste bili predsednik uprave. Zdaj ste že trinajst let upokojeni. Kako gledate na stanje na področju bančništva pri nas?

To, kar je država naredila z bankami, ni bilo prav. Gospodarske krize v Sloveniji nismo povzročili predvsem bankirji, kot demagoško trdijo politiki. V največji meri so jo povzročili tisti, ki so prenehali vračati izposojeno, in tisti, ki niso pravilno in pravočasno v centralnih bankah in vladah ukrepali na način, ki bi bil lahko uspešen. Ni res, da tudi Slovenci ne bi mogli in znali voditi in biti lastniki nekaterih bank.

Za delo v banki ste več let zapored prejeli najvišje priznanje kot bankir leta v Sloveniji, dobili ste nagrado za živ­ljenjsko delo stanovskega združenja, najvišja priznanja za delo v turizmu, za delo v krajevni skupnosti in ne nazadnje tudi veliko plaketo Občine Radovljica. Skratka, nagrajeni ste bili na vseh področjih, na katerih ste bili dejavni. Pa sedaj?

Sedaj je čas, da se z zadovoljstvom ozrem nazaj in prepuščam mlajšim, da delo nadaljujejo, jaz pa jim pri tem pomagam. To ni lahka naloga. Funkcije v nadzornih svetih sem skoraj v celoti predal mlajšim. Tudi v Turističnem društvu Lesce po­stopoma predajamo delo in odgovornost mlajšim, in to nam kar dobro uspeva. Zdi se mi, da tisti, ki jih vključujemo v delo in prevzemajo odgovornost za prihodnost, razumejo, da smo lahko bolj uspešni, če združimo znanje in voljo več generacij. Pri tem mislim predvsem na direktorja društva in direktorja podjetja Šobec, d. o. o. Veliko zaslug za to imata tudi upravni odbor in celotno članstvo, ki tak način dela podpirata. V društvu smo poleg mene imenovali še drugega zakonitega zastopnika. Skratka, odgovornost in delo prenašamo na novo generacijo.

Kaj pa prosti čas? Znano je, da so vam ga v preteklosti zapolnjevali hribi, jadranje … Ne nazadnje imate tudi kar šest vnukov ...

V zadnjih letih imam drugačen ritem življenja, kot sem ga imel prej, ko sem vodil Gorenjsko banko. Prostega časa nimam, saj ga zapolnim z delom, ki me zanima. V hribe ne hodim pogosto, na morje pa grem še vedno rad. Z ženo sva vesela, da imava kar veliko družino, ki pridno dela, mlajši del pa hitro odrašča in si z odličnimi uspehi nabira znanje v šolah. Sicer pa želim udejanjiti modrost ti­stih, ki so mi govorili, da nič ni večno, pa tega niti sami niso verjeli.

Oddajte svoj komentar

Kranj 9°

oblačno
vlažnost: 94 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

3/9

petek

4/13

sobota

6/15

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Šenčur, 1. marec 2024

Zbor članov DU Šenčur

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 1. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

OBVESTILA / Kokrica, 1. marec 2024

Zbor članov DU Kokrica

PRIREDITVE / Homec, 1. marec 2024

24. Gostičevi dnevi

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 1. marec 2024

Telovadba, angleška urica, ustno zdravje

PRIREDITVE / Milje, 1. marec 2024

Ljudsko petje in citrarke v Hiši čez cesto

IZLETI / Šenčur, 2. marec 2024

Jurčičeva literarna pot

DELAVNICE / Mošnje, Bled, 2. marec 2024

Prikaz rezi in oskrbe sadnega drevja

 

 
 

 

 
 
 

Majdičev mlin ogroža okolico / 15:36, 1. marec

Imamo pa res smolo s temi podrtijami. Ravno dobro odpravijo eno, bivši 'Hotel Jelen', že se ne da urediti tale podrtija. Da bi jo saj podrli...

Že prvi večer je bil razprodan / 18:55, 29. februar

Ali bo kdaj in kje ponovitev?

Dražja obnova železniške postaje Jesenice / 08:59, 29. februar

Močno obremenjena gorenjska proga, dokler ne bo dvotirna, bomo imeli stanje kot je zdaj. Če so zamude tja do 15 minut je to še kar. Se pa po...

Dražja obnova železniške postaje Jesenice / 21:33, 28. februar

Za to ceno Kitajci naredijo dve novi postaji, Raje uredite progo med Radovljico in Otočami z galerijami zaradi padajočega kamenja. Postaje u...

Nov protest gorenjskih kmetov / 16:02, 27. februar

Vsak normalen narod bi tako škodljivo vlado že pospravil v koš za smeti.

Kaj pacientom prinaša nova uredba / 15:59, 27. februar

Ta uredba je mrtva črka na papirju. Zdravniki hitreje zapuščajo javno zdravstvo, kot ga lahko vlada uredi z uredbami. Vlada bo s takim nasil...

Najvišji dvig pokojnin od leta 1992 / 13:45, 26. februar

Nekaterim malim pokojninam se povečanje ne bo poznalo, ker ga obvezni zdravstveni prispevek izniči. Hec pa je, da je teh petintrideset evrov...