Na Zanzibaru rojeni tanzanijsko-britanski pisatelj Abdulrazak Gurnah (1948) je v svojih romanih v angleščini upodobil postkolonialno Afriko. / Foto: Wikipedija

Nobelove nagrade 2021

V tednu po 4. oktobru so tudi letos objavili imena Nobelovih nagrajencev, vsak dan po eno nagrado. Nagrajenci so slej ko prej ugledne osebnosti, vendar širši javnosti manj poznani. Nagrade bodo podelili 12. decembra.

Pisatelj iz Afrike

Ime nagrajenca za književnost je za večino veliko presenečenje, saj ni bil v ožjem krogu favoritov. To je na Zanzibarju rojeni tanzanijski avtor Abdulrazak Gurnah. Švedska akademija je sporočila, da mu nagrado daje za »njegovo brezkompromisno in sočutno prodiranje v posledice kolonializma in usode prebežnikov v prepadu med različnimi kulturami in celinami«. Za koga gre? »Abdulrazak Gurnah se je rodil leta 1948 in odraščal na Zanzibarju, nato pa je konec 60. let prejšnjega stoletja kot begunec prišel v Veliko Britanijo. Do nedavnega, ko se je upokojil, je predaval angleščino in postkolonialno književnosti na Univerzi Kent v Canterburyju. V vseh svojih delih se posveča begunstvu. Pisati je začel z 21 leti, in čeprav je bil njegov prvi jezik svahili, je angleščina postala njegov literarni jezik. Njegov četrti roman Paradise (Raj), s katerim je leta 1994 dosegel preboj na literarno področje, je nastal po raziskovalnem potovanju v vzhodno Afriko okoli leta 1990. Roman prinaša zgodbo o odraščanju in žalostno ljubezensko zgodbo, v kateri trčijo različni svetovi in prepričanja … Nagrajeni avtor v svojih delih begunsko izkušnjo obravnava tako, da se osredotoča na identiteto in samopodobo. Liki se znajdejo v vrzeli med kulturami in celinami, med življenjem prej in potem; to je negotovo stanje, ki ga ni mogoče razrešiti. Pisateljeva predanost resnici in njegov odpor do poenostavljanja sta osupljiva. Njegovi romani se odmikajo od stereotipnih opisov in bralcem odpirajo pogled na kulturno raznoliko vzhodno Afriko. V Gurnahovem literarnem vesolju se vse spreminja – spomini, imena, identitete. Neskončno raziskovanje, ki ga poganja intelektualna strast, je prisotno v vseh njegovih knjigah in je enako vidno tako zdaj kot na začetku njegovega pisanja«. Skupno je avtor desetih romanov. Gurnahova dela so slovenskemu bralstvu skoraj neznana, v slovenščini imamo zgolj eno zgodbo v zbirki afriške literature Jutri je predaleč. Urednica zgodb in afrikanistka Nataša Hrastnik je za STA povedala, da ga literarni kritiki uvrščajo med vzhodnoafriške pisatelje, tudi britanske, zlasti pa med postkolonialne, ker se v svoji literaturi večinoma ukvarja z vprašanji postkolonializma. Pogosto prepleta osebne zgodbe s političnim ozadjem. Junaki njegovih zgodb so posamezniki iz Vzhodne Afrike, ki so na različne načine vpeti v odnose z Britanci in drugimi Evropejci … (Vir: MMC RTV SLO) No, po nagradi je gotovo, da bomo katero od njegovih del kmalu dobili tudi v slovenščini.

Medicina, fizika, kemija

Poglejmo še druge dobitnike nagrad. Za medicino sta jo dobila ameriška znanstvenika David Julius in Ardem Patapoutian za odkritja o receptorjih za temperaturo in dotik. Njuna odkritja »so nam omogočila, da bolje razumemo, kako lahko vročina, mraz in mehanska sila spodbudijo živčne impulze, ki nam dovolijo sprejeti svet okoli nas in se mu prilagoditi«. Za fiziko so nagrado dobili trije: Syukuru Manabe, Klaus Hasselmann in Giorgio Parisi za »inovativen prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov«, pomembnih tudi za boljše razumevanje podnebnih sprememb. Nagrado za kemijo si bosta razdelila Nemec Benjamin List in Američan David MacMillan, za njuno delo pri razvoju »asimetrične organokatalize«, s čimer naj bi kemija postala bolj »zelena« …

Za mir in ekonomijo

Nobelovo nagrado za mir prejmeta filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov za njuna prizadevanja za varovanje svobode izražanja na Filipinih in v Rusiji. »Nobelov odbor je še poudaril, da svobodno, neodvisno novinarstvo in novinarstvo, ki temelji na dejstvih, varuje pred zlorabami moči, pred lažmi in vojno propagando. Svoboda izražanja in pravica do informacij pomagata pri informiranju javnosti. Te pravice so nujni temelj za demokracijo in varovanje proti vojni in konfliktom. Nagradi za Resso in Muratova sta namenjeni prav za to, da se poudari pomen varovanja teh temeljnih pravic.« Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo pa so Kanadčan David Card za empirični prispevek k ekonomiki dela ter izraelsko-ameriški znanstvenik Joshua Angrist in nizozemsko-ameriški znanstvenik Guido Imbens »za metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij«. Vsi trije so naredili korak naprej na področju »naravnih poskusov«. In kaj so ti? Naravni eksperimenti uporabljajo situacije iz resničnega življenja za napovedi o vplivih na svet. Gre za pristop, ki se je razširil tudi na druga področja in pomeni revolucionarne spremembe pri empiričnem raziskovanju.

Oddajte svoj komentar

Kranj 0°

oblačno
vlažnost: 98 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

2/2

nedelja

-1/5

ponedeljek

-5/2

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

SEJMI / Bled, 5. december 2021

Sejem rabljene smučarske opreme

PRIREDITVE / Škofja Loka, 5. december 2021

Miklavževanje na Mestnem trgu in po Zoomu

GLASBA / Slovenski Javornik, 5. december 2021

Ta veseli čas prihaja ...

OBVESTILA / Kranj, 6. december 2021

Obvestilo Društva upokojencev Kranj

PRIREDITVE / Škofja Loka, 6. december 2021

Izložbe domišljije: prodajne razstave umetnikov in rokodelcev

OBVESTILA / Kranj, 7. december 2021

Občni zbor AMD Kranj

PRIREDITVE / Zgornja Besnica, 9. december 2021

Smukanje rib

SEJMI / Stražišče, 10. december 2021

Praznična Stražiška tržnica

 

 
 

 

 
 
 

Dan, odprt za kulturo / 19:47, 4. december

Pa zažiganje križa na Strunjanu, pa vleka prašičjega trupla po Ljubljani, pa podgana v naročju Marije...

Zgodnji začetek smučarske sezone / 01:26, 4. december

Vsa čast garačem in optimistom na smučiščih.

Na Jezerskem veter podrl novoletno drevo na vozila / 23:56, 3. december

Še dobro,da ni nobene škode

Dan, odprt za kulturo / 18:06, 3. december

Poglejte, če bi imela kultura kot taka kakšno vrednost, Slovenci danes ne bi bili razdvojeni. A ponovim?Samo spomnite se pasje dojilje, ki j...

Z znamko se ne strinjajo / 12:58, 3. december

Primož! Danes je Prešernov rojstni dan. Kako že pravi: Le čevlje sodi naj Kopitar. Saj razumete, kajne? Mitja Ribičič, 1984: (...) Balantič ...

Z znamko se ne strinjajo / 12:35, 2. december

Razumem g.Kindlhoferja. Nemci so bili 520 let gospodarji na Kranjskem in jim ni uspelo dvigniti Slovence na višji intelektualni nivo. Za raz...

Z znamko se ne strinjajo / 10:40, 2. december

Kljub temu, da ga potomci belih in cerkveni propagandisti kujete v nebo, nek presežek pesnika ni bil. Skrajno mračnjaški in neprivlačen lik....