O rastlinskem svetu Vintgarja

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorje / sreda, 28. april 2021 / 14:53  

V Turističnem društvu (TD) Gorje, ki upravlja sotesko Vintgar, so pred dnevi izdali publikacijo Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar.

Podhom – V TD Gorje so že pred dobrim letom naročili popis rastja in rastlinstva na območju soteske Vintgar. K sodelovanju so po besedah strokovnega vodja društva Tomaža Breganta povabili strokovnjake Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da bi izvedeli čim več o rastlinstvu, ki ga je moč najti v globelih in tudi na širšem območju soteske. Svoje ugotovitve so strnili v drobni knjižici, ki so jo opremili tudi z več kot štiridesetimi fotografijami rastlinskih vrst, ki so jih našli v soteski.

»Na ta način želimo izkazati tudi družbeno odgovornost do tega izjemnega okolja,« je poudaril Bregant. Upa namreč, da bodo to izjemnost znali prepoznati tudi obiskovalci, ki vsako leto množično obiskujejo sotesko. Po besedah gorjanskega župana Petra Torkarja je soteska Vintgar po številu obiskovalcev na tretjem mestu v Sloveniji, takoj za Postojnsko jamo in Blejskim gradom. Prvi popis za sotesko razpoznavnih in posebnih rastlinskih vrst je že pred več kot 120 leti opravil botanik Jan Šafer. »Šafer je popisal zgolj mahovnice in lišaje, zdaj pa smo to še nadgradili,« je pojasnil Bregant. Popisa so se lotili Igor Drakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš, ki so tudi avtorji fotografij v knjižici. Kot so zapisali, seznam vseh v raziskovanem območju popisanih vrst obsega okoli 540 taksonov praprotnic in semenk, med njimi je 23 zavarovanih rastlin. Pri tem so posebej izpostavili lepi jeglič, brinolistni lisičjak in Müllerjevo močvirnico. Ostale zavarovane vrste z njihovega seznama, so pojasnili avtorji, so v tem višinskem pasu pričakovane in vsaj na Gorenjskem niso zelo redke. »Posebnost je tudi tisa, a predvsem zato, ker so jo v preteklosti skoraj izsekali in njeno prisotnost v Vintgarju poleg starih panjev in neznatnega poganjka za zdaj dokazuje le naš posnetek grma v skalovju nad desnim bregom.« Na rdečem seznamu je 13 vrst, tudi nekatere zavarovane. Skupno so sicer v Vintgarju popisali 28 naravovarstveno pomembnih vrst. Popisali pa so tudi 21 tujerodnih vrst, med katerimi je 13 invazivnih, kar kaže na precejšnje človekove vplive. »Pojavljajo se ob poteh in na posekah, nekatere tudi na bregovih Radovne,« so opozorili avtorji publikacije. Med najbolj invazivne vrste, ki so jih našli na območju Vintgarja, se uvrščajo: visoki pajesen, japonski dresnik, orjaška in kanadska rozga, žlezava in drobnocvetna nedotika, kanadska in belkasta hudoletnica, drobnocvetni in vejicati rogovilček, enoletna suholetnica ter ameriški pagrint.

Bregant ne dvomi, da bo omenjeni popis podlaga in iztočnica za nadaljnje znanstvene raziskave. Obenem pa verjame, da bo knjižica zanimiva tudi naključnim bralcem, ki se zavedajo pomembnosti narave in ohranjanja habitatov.