Sulci privabljajo opazovalce

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 18. april 2021 / 08:06  

Drstišče sulca pri Savskem otoku v Kranju je ta čas deležno precejšnje pozornosti. »Prizori, ki jih lahko opazujemo, so redkost v svetovnem merilu,« pravi predsednik Ribiške družine Kranj Jure Meden. Ni mu znano, da bi še kje na svetu sredi mesta imeli veliko populacijo sulcev in bi lahko tako opazovali drst.

Kranj – Pod mostom pri Savskem otoku v Kranju je eno od drstišč sulca, ki ta čas privablja številne opazovalce. Ker Wikipedija navaja, da drst sulcev poteka od oktobra do sredine februarja, smo se z vprašanjem, kako redek pojav je drst sulcev v tem času, obrnili na predsednika Ribiške družine (RD) Kranj Jureta Medena. Poučil nas je, da je zapis na spletu napačen; omenjeno obdobje se namreč nanaša na lovni čas sulca, drst pa poteka spomladi. V vodah, s katerimi gospodari RD Kranj, je to praviloma v aprilu. »Istočasno se lahko opazuje tudi drst lipanov, kmalu pa se bo začela tudi drst podusti ter kasneje klena in mrene. Na splošno drst rib poteka v različnih časovnih obdobjih, odvisno od vrste,« je pojasnil Meden.

Drst sulca, ki v kranjskih vodah naseljuje Savo, zahaja pa tudi v spodnji del Kokre, se je letos začela v zadnjem tednu marca in še vedno poteka. Glede obiskovalcev ob drstišču pri Savskem otoku je povedal, da so njihove pozornosti veseli, dokler vzdržujejo primerno razdaljo. »Prizori, ki jih lahko opazujemo, so redkost v svetovnem merilu, zato ljudi tudi vabimo, da si drst ogledajo. Ne poznam drugega primera na svetu, kjer bi sredi mesta imeli veliko in stabilno populacijo sulcev in bi lahko tako opazovali drst. To je vsekakor dokaz uspešnega dela RD Kranj in pravilnega upravljanja populacije sulca,« meni Meden. Ob tem je opozoril na problem nestabilnih drstišč, uničenih habitatov, nenaraven pritisk ribojedih ptic, v zadnjem času pa sulce napada tudi vidra. Izgube nadoknadijo z vlaganji rib in rednimi nadzori drstišč, tudi ponoči s pomočjo opreme za nočno opazovanje.

Na drstišču pri Savskem otoku je možno opazovati različno velike primerke. »Večina drsti poteka ponoči. Podnevi vidimo zgolj manjši del drstečih se rib. Prizori, ki se nam razkrivajo, so tudi za ribiče redkost, kajti izredno redko je mogoče opazovati sulce med drstjo tako rekoč na dlani pred sabo. Velikostni razpon rib, ki prihajajo na drstišča, je od 55–65 centimetrov, ko sulci spolno dozorijo, do orjakov, ki so lahko veliki tudi 130 cm in več. Eden od takih je bil prisoten tudi na tem drstišču ob začetku drsti. Ribe, tudi krepko večje od enega metra, pa so prisotne dnevno,« je razložil. Pozorni opazovalci, ki drstišče spremljajo daljše časovno obdobje, bodo opazili, da se samice z drstišča umaknejo, ko odložijo ikre, dominantni samci pa vztrajajo in se za dober položaj na drstišču tudi spopadajo s tekmeci. »Zanimivo je tudi opazovati manjše samce, kako se skušajo prikrasti do samic, da bi oplodili ikre, vendar taki poskusi doživijo buren odziv dominantnega samca, ko ta ugotovi, kaj se dogaja. Opaziti je tudi ribe, ki se obrnejo na bok in kopljejo po dnu. To so samice, ki čistijo drstno jamo, kamor bodo kasneje odložile ikre.«

Zgodba o sulcih na drstišču pod mostom pa ima tudi svoj žalostni del. »Ker prag ni bil pravočasno saniran in je nato po začetku obratovanja tudi odpovedal, se sedaj sulci drstijo na nestabilnem produ, pravzaprav poplavljenem gradbišču. Obstaja velika verjetnost, da bo naslednja visoka voda to drstišče uničila. Podobno se je dogajalo tudi v predhodnih letih, ko je bila Sava zaradi proda, nanesenega iz območja zbiralnika Majdičev log, popolnoma zasuta, dno in drstišča pa nestabilno, zaradi česar je RD Kranj tudi zahteval odstranitev proda, s čimer smo dosegli vrnitev ustreznih habitatov za ribe in stabilizacijo drstišč v prihodnosti. Tako so se lani sulci drstili na naneseni sipini pod Jelenovim klancem, ki jo je odnesla prva visoka voda in v celoti uničila drst,« je še povedal Meden.