Veliko lokalno pridelane hrane, a bolj malo ekološke

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 24. junij 2020 / 09:30  

Ob koncu junija se bo v Sloveniji končala kampanja ozaveščanja potrošnikov z naslovom Ekološko in lokalno je idealno, s katero ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano navdušuje potrošnike za uživanje hrane iz lokalnega okolja in ekološko pridelane hrane. Kampanja je v pravem času, sovpadala je tudi z epidemijo covida-19, med katero so potrošniki nekoliko spremenili nakupovalne in prehranske navade in bolj kot običajno povpraševali po domači, slovenski hrani, še posebno hrani iz lokalnega okolja.

Že hrana iz lokalnega okolja ima v primerjavi s tisto, ki prihaja na naše tržišče iz »globalnega sveta«, torej iz bolj oddaljenih držav, številne prednosti, a če je ta pridelana še ekološko, je to »zmagovita kombinacija«, torej tisto, kar je najboljše za potrošnike. Medtem ko je na trgu dovolj lokalno pridelane hrane – možno jo je kupiti predvsem v zadružnih »domačih kotičkih«, v specializiranih prodajalnah, na tržnicah in neposredno pri kmetih, sicer pa tudi v trgovskih verigah, je ponudba ekološke hrane, še zlasti tiste iz lokalnega okolja, bolj skromna. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo namreč v Sloveniji lani v kontrolo ekološke pridelave vključenih le 3828 kmetijskih gospodarstev ali 5,4 odstotka vseh, ki obdelujejo skupno 49.638 hektarjev kmetijskih zemljišč ali nekaj več kot desetino vseh. V ekološkem kmetovanju prevladuje živinoreja, potrošniki pa največ povprašujejo po svežih vrtninah, sadju ter mlevskih in mlečnih izdelkih. Povpraševanje po ekološki hrani je večje od ponudbe, s kampanjo promoviramo nekaj, česa nimamo dovolj v ponudbi, zato potrošniki ob pomanjkanju ekološke hrane iz lokalnega, slovenskega okolja posegajo tudi po uvoženi ekološki hrani, torej tudi po avstrijski, španski, italijanski ...

Čeprav se število kmetijskih gospodarstev, vključenih v ekološko pridelavo, povečuje (v zadnjih desetih letih se je povečalo z 2218 na 3828), si država prizadeva, da bi bila rast še hitrejša. Samo finančne spodbude (subvencije) niso dovolj, ekološki kmetje, organizirani v različna združenja po regijah, opozarjajo državo tudi na številne težave, ki jih pestijo: na nespodbudno odkupno ceno ekološko zrejene živine, na težave, ki jim jih povzročajo divjad in še zlasti velike zveri, na pomanjkanje svetovalcev za ekološko kmetovanje, na preostre pogoje za uveljavljanje predkupne pravice pri nakupu kmetijskih zemljišč in za zakup državnih kmetijskih zemljišč, na preveliko administrativno obremenitev zlasti malih ekoloških kmetij, na slabo organiziranost pri trženju ekoloških pridelkov in izdelkov ...