Dobrave

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 29. april 2020 / 10:22  

Omejeno gibanje v mejah lastne občine bo marsikoga pripeljalo do spoznanja, da mnogih krajev praktično pred lastnimi vrati še nikoli ni obiskal. Nič ne bom govorila o drugih, se najdejo vasi ali predeli vasi in krajev v občini Kranj, ki jih tudi sama še nikoli nisem obiskala. Prav nič mi to ni v ponos. Človek se vedno lahko poboljša in sedaj imam idealno priložnost. Najraje to naredim peš ali s kolesom.

Pogosto sem se peljala skozi Besnico (Spodnjo in Zgornjo) v Nemilje in Podblico na Jamnik, potem pa v Železnike ali čez Jelovico v Bohinj ali pa v Kropo. Nikoli še nisem šla peš ali s kolesom čez Besniške Dobrave. Prav nerodno mi je, ker je iz Besnice doma moja mama, pa nisem bila še nikoli na Dobravah. Ko se sedaj v teh dneh vozim tam mimo, premišljujem, koliko Dobrav poznam. In začnem naštevati – čez Savo v Naklem je Dobrava, poznam Spodnjo, Srednjo in Zgornjo Dobravo nad Podnartom, potem so tu Cerkljanska Dobrava, Komendska Dobrava, tam je tudi Jurčkova Dobrava. Bližje Jesenicam kot Bledu je Blejska Dobrava. Ko sem doma pogledala v Atlas Slovenije, je pod geslom Dobrava zabeleženih 57 naselij, zaselkov, vasi, pokrajin ali ledin. Zakaj se jim reče Dobrava? Po hrastu dobu – morda. Poznamo tudi hrast graden, cer, puhasti hrast in oplutnik. Bojda naj bi hrasti v skupni lesni zalogi slovenskih gozdov predstavljali osem odstotkov. Morda ga je na območju Dobrav res več, da se območje tako imenuje. Vse te Dobrave pa so dvignjene nad okolico. Ta dvignjeni del (nanos) so nanosile reke, lahko ledenik ali oba skupaj. Do teh krajev se pripelješ po rahlem ali precej strmem klancu, to boste gotovo vsi potrdili. Ta dvignjena pozicija od okolice pa nudi obiskovalcem in prebivalcem zelo lep razgled. Z vseh Dobrav se zelo lepo vidi daleč okoli. Domačini to zelo dobro vedo in cenijo.

Ker sedaj ljudje ne morejo potovati na morje ali v tujino, obiskujejo skrite kotičke pred domačim pragom. Z obiskovalci pa so največkrat težave, prinesejo gnečo in pustijo smeti. Ko gremo v hribe, nam je že jasno, da smeti odnesemo v dolino. Ko smo nekje obiskovalci, se vedimo kot gostje. Ker so gostilne zaprte, ne moreš drugače, kot da prineseš malico s seboj. Potem moraš tudi smeti odnesti domov. Ti kraji do sedaj niso beležili tolikšnega obiska. Tudi nihče ljudem ne brani, pojdite ven, kaj pa boš v mestu, v bloku. Če so kje nameščeni koši, so ti hitro polni. Svoje smeti odnesite v svoje zabojnike domov. Pred našimi domovi jih odvažajo komunalni delavci, male koše na razglednih točkah po vaseh pa pogosto praznijo domačini. Morda so povezani v turistično društvo ali pa kar tako, ker imajo radi svojo vas, lepo okolico in ne bodo pustili ležati smeti kar povprek. Obiskovalci morda niti ne pomislijo, da teh košev ne prazni komunala, ampak domačini. Z dobro voljo se marsikaj naredi, z dobrim zgledom pa še več.