Blejska južna obvoznica je Sizifova skala

Kategorija: Pisma bralcev / petek, 27. december 2019 / 14:46  

V zadnjem obdobju sta bila v Gorenjskem glasu o južni blejski obvoznici objavljena kar dva prispevka (Glede trase južne obvoznice ni enotnosti 29. 11. 2019 in Krivdo valijo drug na drugega 6. 12. 2019) izpod peresa novinarke Mateje Rant. To je zelo pomembno dejstvo za javno razpravo o blejski južni obvoznici in za neprestani pritisk javnosti na politike, na državo, da končno reši velik problem tranzitnega prometa skozi Bled.

Blejska obvoznica ima dolgo brado. Morda najdaljšo v Slovenijo, kar se obvoznic tiče. Medtem je bilo zgrajenih že mnogo drugih obvoznic: Škofja Loka, Kranjska Gora, Moškanjci, Radlje ob Dravi, Novo mesto, Ptuj, Krško …). Morda je samo mariborska koroška obvoznica starejša kandidatka. Ni politične elite, ki bi speljala blejsko južno obvoznico, ki je nujno potrebna za dva slovenska, vrhunsko cenjena turistična kraja, Bled in Bohinj. Celo sprememba političnega sistema in ustanovitev države ne zadostujeta za gradnjo obvoznice. Obe (pravi) obvoznici nista potrebni samo za Bled in Bohinj, ampak za vso Gorenjsko z Ljubljano vred. Po vseh neskončnih letih prerekanj in »nategovanj«, ko občani in uporabniki že mislimo, da se bo gradnja obvoznice »kmalu« začela, ministrica Alenka Bratušek nonšalantno krivdo za odlašanje zvali na občino, še huje, kar na župana samega, da država ničesar ne more, če ne bo on prepričal nekaj lastnikov, da prodajo zemljišče za cesto. Kakor da ne gre za državno cesto! Kakor da bo cesto gradila občina!?

Prvi dokument o blejski južni obvoznici je bil sprejet že s prostorskim planskim aktom Občine Radovljica leta 1969. Izdelal ga je arhitekt Radovan Jemc iz Zavoda za urbanizem Bled. Pravzaprav sta bili v prostor umeščeni obe obvoznici, severna in južna. Od takrat dalje so za prepire in neuresničeni obvoznici krivi Blejci, zadnjih 24 let pa še blejska občina. Déja vu! Občina Radovljica je bila 18 let kriva za ne-gradnjo avtoceste. Ko je bila »stvar« zrela, smo se morali v občinski delegaciji v Ljubljani v eni uri in pol odločiti/pogoditi za varianto gradnje, sicer bi DARS/država sama ukrepala. Vendar za nekaj je občina res kriva: ker ne organizira stalnega in javnega pritiska na politike, še zlasti tiste, ki lahko odločajo; ker ne organizira javnih protestov in blokad ceste ob praznikih ali turističnih koncih tedna; ker ne organizira svojega društva, civilne iniciative, blejske javnosti, ki je sita neskončnih kolon prometa skozi Bled, in bi stalno in javno od države zahtevali gradnjo obvoznice. Brez pritiskov ne bo obvoznice! Tudi politiki in ministri potrebujejo pritiske, da se lahko nanje sklicujejo. Gre namreč za prerazporeditev denarja. Sicer ne bodo prepoznali nujnosti problema, saj se na blejska srečanja, sestanke in konference z gosti ali državniki pripeljejo s spremstvom in modrimi lučmi, ne s svojimi avtomobili, zato ne vidijo kolone za Bled in Bohinj že na avtocesti.

Še nekaj je nenavadno in mora biti Občina Bled previdna. Od leta 1969 do 2001 je v vseh dokumentih, novinarskih prispevkih, javnih nastopih in ljudskem pojmovanju govora o »južni obvoznici« državne ceste R1-209/1088 Lesce–Bled–Bohinjsko Jezero. Od tega leta dalje, zlasti še v zadnjem času, se uporablja novo ime »južna razbremenilna cesta«, kar pa je lahko nekaj povsem drugega, celo sprememba kategorije ceste in pritisk za lažje priključevanje naselij, skupin hiš ali posameznih hiš nanjo. To bi gotovo »razbremenilni obvoznici« zmanjšalo funkcionalnost in pretočnost.

Janko S. Stušek, Lesce