Dolgotrajna oskrba velik izziv

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Tržič / sobota, 18. november 2017 / 09:06  

V Tržiču so pripravili pogovor o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Predloge nanj je mogoče dati še do 20. novembra.

Tržič – Dolgotrajna oskrba je niz storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšanimi telesnimi in kognitivnimi sposobnostmi, zaradi česar postanejo odvisni od pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Ker se prebivalstvo stara, bo dolgotrajna oskrba predstavljala vedno večji izziv. V postopku je priprava zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je nujno potreben, je dejala Jana Jenko, poslanka stranke DeSUS, skupaj z Občino Tržič gostiteljica pogovora, kjer so sodelovale dr. Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo, dr. Anamarija Kejžar, direktorica Doma Petra Uzarja, in Zvonka Pretnar, predsednica Društva upokojencev Tržič.

Zakon po desetletjih prvi korak

Veliko ljudi, ki v starosti ne morejo skrbeti sami zase, želi ostati v domačem okolju, a za to je treba ustvariti pogoje. Razmere na trgu dela danes sorodnikom ne dopuščajo, da bi lahko ob daljši odsotnosti z dela skrbeli za svoje domače. Pomembni so tudi finančni pogoji, a je ravno finančni okvir zakona nedorečen, smo slišali v razpravi. Uveljavila naj bi se nova dajatev za dolgotrajno oskrbo (prispevna stopnja bo obremenila delodajalce, aktivno in upokojeno populacijo), financiralo naj bi se iz zdravstvenega zavarovanja, iz sredstev zavarovanih oseb, iz državnih in občinskih virov, iz donacij. Ni pa še jasno, ali se bo financiranje naslonilo le na dohodke ali tudi na premoženje. Prihajajoči zakon je prvi korak v dvajsetih letih, a pisati bi ga morali v soodvisnosti z ostalo zakonodajo (socialno, zdravstveno, trg dela), ki je precej razdrobljena, je dejala Alenka Oven. Da je vsak zakon boljši kot noben in da je javna razprava namenjena prav temu, da iščemo dodatne rešitve, pa je menil tržiški župan Borut Sajovic, ki je pohvalil zgledno skrb za starejše v tržiškem domu starostnikov. Veliko je tudi pomoči na domu, oskrbujejo 50 ljudi, čemur občina namenja 70 tisoč evrov.

Tveganje za kakovost življenja starejših

Predsednico DU Tržič Zvonko Pretnar najbolj moti, da o uporabniku dolgotrajne oskrbe odločajo drugi, ne on sam. Meni, da v zakonu ni določen negovalni del oskrbe, prezrta je paliativna oskrba, ni omenjena možnost dnevnega varstva v instituciji, ni opredeljena mreža socialne oskrbe, ni standardov in normativov, niti preventivnih dejavnosti. V dvomih je tudi glede tega, da bodo tuji koncesionarji lahko izvajali oskrbo. Tudi ni jasno, kaj bo plačano iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kaj pa naj bi plačal uporabnik sam. Poleg tega zakon predvideva »socialno kapico« pri prispevkih za dolgotrajno oskrbo, se pravi, da bo spet najbolj obremenjen nižji srednji sloj. Podobne pripombe so dali tudi v Pokrajinski zvezi upokojencev Gorenjske, je povedala Pretnarjeva. Zakon pomeni večje tveganje za socialno izolacijo, pa razmišlja Aleksandra Pretnar iz Doma Petra Uzarja. Za državo bo cenejše, če bodo starejši ljudje ostajali doma in bodo tam deležni oskrbe, a če ne bo nadzora, če ne bo nekih standardov oskrbe, če osebje ne bo ustrezno izobraženo, če ne bo socialnih vsebin, se bo kakovost življenja oskrbovancev znižala. Raje izboljšajmo in dopolnimo javno mrežo, kot da si izmišljujemo nove institucije, pravi Pretnarjeva, ki jo tudi skrbi, kako bo zagotovljena socialna mreža, ki bo skrbela za oskrbe potrebne ljudi doma. Predstavila je tudi izračune Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki kažejo, da se bodo lastna plačila za bivanje v domovih starejših in storitev pomoči na domu ob uveljavitvi zakona povečale od 100 do 800 evrov. V razpravi so udeleženci pogovora ocenili, naj bi najprej naredili pilotni projekt oskrbe po novem in potem na podlagi izkušenj sestavili zakon, ki bo finančno vzdržen in ne bo ogrožal kakovosti življenja starejših.