Miroslav Ambrožič in slovensko sokolstvo

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. julij 2017 / 09:41

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (107)

V Kranju se je 15. julija 1885 rodil grafik in organizator slovenskega sokolstva in načelnik jugoslovanskega Sokola Miroslav Ambrožič. V Kranju je naredil nižjo gimnazijo. Zaradi siromaštva staršev je izstopil in se izučil tiskarstva kot stavec. Leta 1911 je postal tehnični vodja tiskarne Edinost v Trstu, leta 1918 njen ravnatelj, leta 1921 pa ravnatelj Delniške tiskarne, d. d., v Ljubljani. Telovadec Ambrožič je postal leta 1902 sokolski vaditelj, 1905 načelnik Sokola v Kranju, leta 1906 vaditelj Sokola v Ljubljani. V letih od 1911 do 1920 je bil načelnik Sokola v Trstu. Italijani so ga izgnali. Leta 1922 je bil načelnik Sokolske župe Ljubljana in z dr. Murnikom vodja tehničnih priprav za prvi Jugoslovanski vsesokolski zlet.

Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Oktobra 1863 ga je v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov. Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol je praktično postal matično društvo za vsa slovenska sokolska društva. Vzpodbujal je tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu leta 1874 ter zadnja leta pred vojno še srbska društva.

Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje. Njegova ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, saj so bili člani tudi ideološko opredeljeni. Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke, ki sta jo vodila Ivan Hribar in Ivan Tavčar. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Zato Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. Sokoli so poudarjali, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem. Združevanje na srečanjih, tako imenovanih zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja.

Sokolstvo je sicer temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske države. Želeli so kulturno pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju se je 10. 7. 1905 rodil basist Marjan Rus. Nastopal je v ljubljanski, zagrebški in dunajski operi.

V Begunjah na Gorenjskem se je 10. 7. 1905 rodil ekonomist Stane Krašovec. Od 1953 do upokojitve je bil redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

V Radovljici se je 13. 7. 1836 rodil deželni glavar Kranjske grof Gustav Thurn-Valsassina. Podpiral je narodna društva, govoril slovensko, bral in naročal slovenske časnike, zato med Nemci ni bil priljubljen. Bil je lastnik graščin Radovljica in Stari grad (Wallenburg), Lehen in Zbelovo (Plankenstein) na Štajerskem.