Od leve: Fiona Tan, Helga Piaget ter Magdalena in Gregor Aljančič ob ogledu Jamskega laboratorija Tular; Aljančičeva sta gostjama podarila izvirno čipko z motivom prepletenih človeških ribic oblikovalke Maje Bizjak. / Foto: Tina Dokl

Monaški obisk jamskega laboratorija

Helga Piaget in Fiona Tan iz monaške neprofitne okoljevarstvene organizacije Passion Sea sta človeške ribice oziroma male zmajčke, kot jim tudi pravijo, doživeli od blizu v Jamskem laboratoriju Tular v Kranju. Obe sta ambasadorki čiste vode – in tudi človeška ribica je seveda ambasadorka čiste vode. Na krasu si človek z njo deli pitno vodo.

Ni še raziskana življenjska doba človeške ribice. Domnevajo, da lahko doživi okrog sto let, kajti človeške ribice, ki jih že več kot pol stoletja preučujejo v polnaravnem okolju Jamskega laboratorija Tular v Kranju, so stare najmanj sedemdeset let. V naravnem okolju je lahko drugače. Človeška ribica je znana iz okrog tristo jam ali kraških izvirov, od teh so jih dvesto dokumentirali v Sloveniji. Iz nekaterih jam so človeške ribice že izginile. Krivo je onesnaževanje, kajti človeška ribica ne preživi, če nima čiste vode, in to je resen signal tudi za človeka. Poglavitni razlog, da sta Helga Piaget, ki vodi monaško neprofitno okoljevarstveno organizacijo Passion Sea, in njena hčerka Fiona Tan, kreativna direktorica te organizacije, obiskali tudi naše kraje, so njuna prizadevanja k ozaveščanju o varovanju čistih voda tudi za prihodnje generacije. »Vode ne smejo biti kemični koktajl. Ljudje sicer vedo, da se dela škoda, ampak ne vedo, kolikšna je že,« je opozorila Helga Piaget.

Spoznanja za prihodnost človeške ribice

Ob nedavnem obisku sta mama in hči obiskali tudi Jamski laboratorij Tular v Kranju na povabilo Magdalene in Gregorja Aljančiča iz Društva za jamsko biologijo. Povedala sta jima, da so skoraj vse, kar danes vemo o življenju te dvoživke, odkrili v laboratorijih, daleč stran od njihovega naravnega okolja, ki je človeku le delno dostopno. Pravzaprav je Tular, kot sta še razložila obiskovalkama, edini tovrstni laboratorij v Sloveniji, poleg podzemeljskega laboratorija v Moulisu v Franciji pa tudi edini kraj, kjer se človeške ribice uspešno razmnožujejo izven narave. S tem je v Kranju pred dobrimi 55 leti začel speleobiolog Marko Aljančič (1933–2007), njegovo delo nadaljuje sin Gregor. V laboratoriju preučujejo življenje človeške ribice in njene prilagoditve na jamsko okolje, s posebnim poudarkom na njenem varstvu. »Najprej jih moramo čim bolje poznati, da nam jih bo uspelo ohraniti v naravi,« je poudaril Gregor. V Tularju trenutno gojijo 43 človeških ribic in z vznemirjenjem čakajo nadaljnjih ugotovitev o njihovem razmnoževanju, ta spoznanja so osnova tudi za uspešnejšo gojitev v Postojnski jami. Od leta 2002 v laboratoriju opazujejo tudi še bolj ogroženo črno človeško ribico iz Bele krajine.

Strokovna predstavitev tudi v Monaku

Jamski laboratorij Tular razvija inovativno forenzično metodo zaznavanja sledov okoljske DNK človeške ribice v podzemni vodi, o kateri so junija poročali celo v prestižni reviji Science. Z njo bodo lahko ugotovili dejansko razširjenost in ohranjenost teh malih zmajčkov v naravi, sta obiskovalkama še pojasnila zakonca Aljančič. Helga Piaget in Fiona Tan sta bili nad videnim in povedanim tako navdušeni, da bosta Jamski laboratorij Tular povabili k strokovni predstavitvi človeške ribice v znanem Oceanografskem muzeju v Monaku. Tam bodo človeško ribico lahko občudovali v živo, ne da bi jih pri tem motili – z neposrednim infrardečim video prenosom iz majhne jame pod Kranjem. K nam pa se bosta še vrnili, z zadovoljstvom ugotavljata tudi, da je Slovenija precej ekološko naravnava in sta že v dogovorih za izvajanje delavnic za otroke v t. i. zelenih šolah na temo ohranjanja čistih voda. Morda bodo jeseni skupaj obiskali katero od gorenjskih osnovnih šol. »Passion Sea je izobraževalno-umetniški-okoljski projekt, ki ga podpira Fundacija Princa Alberta II. Delujemo povsod po svetu, svoja sporočila promoviramo celo skozi šport, glasbo, film. Delamo vse za to, da vode zavarujemo pred onesnaženjem. In to morajo spoznati že najmlajši,« je sklenila Helga Piaget.

Za darilo človeška ribica

Magdalena in Gregor Alj­ančič sta gostjama iz Monaka podarila človeško ribico, seveda ne pravo, ampak klekljano čipko z motivom človeške ribice oblikovalke Maje Bizjak iz Kranja. Avtorski vzorec za čipko je leta 2015 Bizjakova izdelala sama, za osnovo ji je služila risba Gregorja Aljančiča. Tako je nastal tudi motiv čipke po znaku Jamarskega društva Carnium Kranj. Majino izvirno čipko prepletenih človeških ribic hrani v stalni zbirki Slovenski etnografski muzej. Ja, ti mali zmajčki so zares navdihujoči, ker so tako izjemni.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

pretežno jasno
vlažnost: 82 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

12/24

torek

10/28

sreda

13/29

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

RAZSTAVE / Jesenice, 29. junij 2022

Pobegi II

PRIREDITVE / Škofja Loka, 29. junij 2022

Pogovor z umetnikom Petrom Gabrom

IZLETI / Kranj, 30. junij 2022

Izlet Vojsko–Hudournik

IZLETI / Kranj, 30. junij 2022

Kopalni izlet v Izolo

RAZSTAVE / Bled, 30. junij 2022

Razstava Ejti Štih

IZLETI / Naklo, 30. junij 2022

S kolesom na Bled

RAZSTAVE / Radovljica, 1. julij 2022

Monologi 1969–2019

PREDAVANJA / Visoko, 1. julij 2022

Franja Tavčar osebno

 

 
 

 

 
 
 

O izzivih, ki so pred nami / 18:17, 28. junij

Primož: ej Pavle, a si že slišal, da bodo na GEN-I kmalu popravili cenike za elektriko ?

Wojciechowski: ma, sam da ne bodo podražil.

O izzivih, ki so pred nami / 10:52, 28. junij

TEŠ bo še dolgo kuril lignit. Upam, da ga nekoč predelajo na biomaso, kot recimo delajo v Angliji. Verjetnost je majhna, ker bomo gradili na...

Od danes goriva spet dražja / 09:32, 28. junij

Sestra v ambulanti kliče bolnike: "GOLOB, Medved, Čuk, Tič, Volk ?" Eden od pacientov se oglasi: "Sestra, kdaj bomo pa ljudje prišli na vrst...

O izzivih, ki so pred nami / 09:26, 28. junij

Na koncu bo še TEŠ - 6 odlična naložba... Nemci so že pozabli na zeleni preboj in kurblajo termoelektrarne!Sicer pa, moja mama so djal, prih...

Participativni proračun ostaja / 18:42, 27. junij

Denar za nepotrebni radar pred Šlandrom je pa bil! Menim, da sta dva ležeča miličnika čisto dovolj in pa znak 30km/h na pravem mestu. Bi pa...

Participativni proračun ostaja / 08:42, 27. junij

Rajši cesto do doma starostnikov uredite. Sramota sredi Radovljice. Pa cesto do zbirnega centra Komanala Radovljica. Človeka mine, da bi odp...

Zaznamovali četrt stoletja veteranske organizacije / 19:34, 26. junij

Ah ja. Šurc in samostojna Slovenija. Dva pojma, ki strižeta za kar nekaj kilometrov.