Korupcija raste kot gobe po dežju

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. junij 2016 / 11:43  

Po obdobju tranzicije prihajajo novi časi, ki prinašajo tudi nove oblike korupcije. Ta se kaže v obliki finančnih malverzacij, poslovanj preko davčnih oaz, pritiskov multinacionalnih podjetij in podložnosti politik interesnim skupinam. Ker so tovrstne oblike korupcije netransparentne in nerazumljive, ljudje v njih ne vidijo škode, ki se povzroča družbi, zato pa ni dovolj denarja za zdravstvo, infrastrukturo, šolstvo pa tudi pokojnine. V ospredje odpravljanja se postavljajo novi represivni ukrepi, ki prizadenejo najnižje sloje ljudi in se nanašajo le na korupcijo malih ljudi, kot si jo predstavlja vlada.

Predlagani represivni ukrepi ne odpravijo velike sistemske korupcije, kjer vedno ne gre za kazniva dejanja, temveč se tovrstna korupcija kaže v netransparentnem kadrovanju po zvezah, konfliktih interesov in vplivanju neformalnih skupin in raste kot gobe po dežju. Obstaja pa bistvena razlika, in sicer bogati uporabljajo korupcijske oblike, da ohranijo status quo ali postanejo še bogatejši, revnejši pa skozi korupcijske oblike na najnižjih nivojih skušajo preživeti. Zato v svetu postajajo razlike med bogatimi in revnimi vse večje. Prav tako imajo v svetu vse večji vpliv multinacionalna podjetja in lahko govorimo o svetu korporacij, in ne več o svetu nacij in držav. Statistični podatki o lastništvu in vplivu na politiko kažejo, da se bodo multinacionalke morale začeti zavedati svoje vloge v družbi in prevzeti odgovornost za družbo, v kateri živimo. Izogibanje davkom v davčnih oazah in selitev proizvodnje v nerazvite države s poceni delovno silo ima posledice v nezadovoljstvu ljudi v matični državi, saj izgubljajo delovna mesta, posledično pa tudi ni denarja za zdravstvo in šolstvo, kar vse bolj plačujejo ljudje sami.

Namesto predatorskega kapitalizma, ki smo mu smo priča tudi v Sloveniji, bo treba najti nove oblike delovanja in poskrbeti poleg ekonomske komponente (gonja po čim večjem dobičku) tudi za socialno (redne zaposlitve, zdravstvo, šolstvo …) in ekološko komponento (skrb za okolje, naravna bogastva, zaščita ljudi, rastlin in živali). Vlada se ne sme podvreči interesnim skupinam in korporacijam, temveč mora prevzeti odgovornost za upravljanje države. Hvaljenje z rastjo bruto družbenega produkta je zelo enostransko, če ne pogledamo tudi drugih kazalcev, kot so zdrsi na lestvicah gospodarske uspešnosti, dohodkovne neenakosti ali vladne učinkovitosti in kompetentnosti. Ugotovimo lahko, da ima od statistične rasti BDP korist le peščica ljudi, pri statistikah pa je tako kot pri bikiniju, tisto, kar je skrito, je najbolj zanimivo.

Zaradi nakopičenih problemov se poleg privatnega in državnega sektorja pojavlja tudi tako imenovani tretji sektor neformalne ekonomije (siva ekonomija, delo na črno), ki pomaga ljudem preživeti in zadovoljiti njihove potrebe, česar država ni sposobna ali pa tega noče (pri tem ne vemo, kaj je slabše). Seveda tovrstne oblike konkurence formalnemu sektorju vlada kaj hitro okarakterizira kot nezakonite in koruptivne ter uporabi državni aparat, da jih prepreči. Tako brezperspektivna milenijska generacija mladih, ki jih silijo v formalne prekerne oblike dela, beži v tujino, kar je velika izguba za majhno Slovenijo. Če hočemo poleg virtualnih statističnih uspehov beležiti tudi realne uspehe, moramo najprej poskrbeti za mlade in doseči konsenz z naglo starajočo populacijo za boljšo prihodnost Slovenije.