Toliko gregorčkov svet še ni videl

Besedilo:
Kategorija: Arhiv člankov / sreda, 16. marec 2016 / 11:06  

Nekaj posebnega je bilo letos gregorjevo tudi zaradi osemsto gregorčkovih hišic, projekta Osnovne šole Tržič. Toliko gregorčkov na enem mestu na svetu ni naredil še nihče.

Tržič, Kokra, Duplje – Kar osemsto gregorčkovih hišic so izdelali v Osnovni šoli (OŠ) Tržič učenci, zaposleni, starši učencev ter dedki in babice. Izjemen dosežek sicer ne bo vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, ker je komisija, ki odloča o vpisu, presodila, da gregorčkov nimajo s čim primerjati, da so gregorčki preveč specifični ... Kot je v petek na predvečer praznika poudaril ravnatelj šole Stanislav Grum, je še pomembneje od vpisa v knjigo rekordov to, da so odprli ventile ustvarjalnosti in domišljije. »V vseh letih, kar sem na šoli, še ni bilo takega projekta, ki bi združil toliko ljudi naenkrat,« je poudaril. »Toliko gregorčkov na enem mestu na svetu ni naredil še nihče, zato jih bomo s ponosom zapisali v spomin in srce,« pa je dejal tržiški župan Borut Sajovic.

Idejo je dal Branko Bandelj iz Dupelj, ki je z OŠ Tržič že sodeloval. Prav tako je Bandelj šoli podaril podlage iz kartona za izdelavo gregorčkov. Najprej je bilo mišljenih nekaj deset hišic, potem 417, kolikor ima učencev OŠ Tržič skupaj s podružnicama v Lomu in Podljubelju, potem je številka zrasla že na 750 in nazadnje na osemsto. V izdelavo gregorčkov je bilo vloženih šest tisoč ur, delali so jih v šoli pri likovnem pouku, tehničnem pouku, v podaljšanem bivanju, v prostem času ... »Večinoma sem hišice ustvarjala v šoli, nekaj še doma z mami in očijem,« je razložila devetletna Hana Dimitrijevič in pokazala kar tri hišice iz kartona, ki jih je dodelala s slamo in furnirjem in jih polepšala z detajli, na primer s poslikavo motiva gorenjskega nageljna.

Osemsto gregorčkov v petek sicer niso spustili po reki, kot so to s svojimi storili številni obiskovalci. »Teh osemsto gregorčkov bomo za začetek razstavili v šolski avli, v nadaljevanju želimo pripraviti razstavo Gregorjevo po gregorjevem v Paviljonu NOB v Tržiču,« je povedal Stanislav Grum. Gregorjevo je sicer trenutno v postopku vpisa šege v nacionalni register žive kulturne dediščine, in kot je ob tem poudaril župan, je Tržič prvi in glavni nosilec te šege. Letošnji praznik so poleg OŠ Tržič soustvarili Turistično društvo Tržič, Tržiški muzej in Občina Tržič, prav zanimiva pa je bila tudi razstava v Kurnikovi hiši, na kateri so obiskovalci dobili namig učencev OŠ Bistrica pri Tržiču, kakšnih oblik bodo gregorčki v prihodnosti.

Ptičja svatba na Stari žagi

Na predvečer Gregorjevega so tudi v dolini reke Kokre praznovali prihod luči, pomladi, ljubezni ... »Sonce si je opomoglo, prvi cvetni popki so že veselo pokukali na plano, ptički veselo žgolijo, dan se daljša. Včasih so čevlarji, kovači in drugi obrtniki na ta dan upihnili oljenke, sveče, čevljarske svetilke, laterne ... Namazali so kos lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem, in ga simbolično vrgli v reko ali potok, ki je tekel mimo delavnice. Vzeli so si dela prost dan in odšli na 'ptičjo svadbo'. Nekoč je ta dan bil zaznamovan kot prvi pomladni dan. Zato praznujmo skupaj tako večni iskalci Sonca, zaljubljenci, večni častilci narave, tisti, ki nam v srčku in v očeh žari iskrica upanja za lep danes in še lepši jutri - za vse generacije,« je ob praznovanju Gregorjevega na Eko-piknik prostoru na Stari žagi dejala Maruša Lavtar, organizatorka s Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Po vodi zaplavalo sto osvetljenih hišk

Običaj spuščanja plavajočih hišic ali gregorčkov je že nekaj let živ tudi v Dupljah. Tudi letos so otroci oziroma učenci iz dupljanskega vrtca in podružnične osnovne šole v dneh pred gregorjevim v šoli in doma izdelovali makete hiš, ki so jih v petek proti večeru spustili po Tržiški Bistrici, ki je speljana v Trnovčev graben na Trnovčevi domačiji. Po vodi je zaplavalo več kot sto osvetljenih hišk. Pri tem so otrokom in njihovim staršem pomagali domači gasilci, ki so hiške varno lovili na koncu grabna in jih vračali lastnikom. Mnoge od njih sedaj krasijo domove. Pred spuščanjem gregorčkov so se v krajšem kulturnem programu predstavile skupine iz vrtca in šolarji podružnične šole. Otroke in njihove spremljevalce je v imenu organizatorja prireditve Kulturno-turističnega društva Pod krivo jelko Duplje nagovoril njegov predsednik Ivan Meglič in vse povabil na Gregorjev praznik prihodnje leto. Zgodovina Dupelj je namreč povezana s tem običajem, saj so bili Dupljanci tudi čevljarji in rokodelci, ki so povezani z običajem metanja luči v vodo.