Jožef Švegel, najuspešnejši slovenski diplomat

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (38)

Pravijo, da si vsak biografijo napiše sam. Diplomat, gospodarstvenik in politik Jožef Schwegel, ki je priimek zapisoval tudi kot Švegel ali Žvegel, si jo je nedvomno pisal sam. Rodil se je 29. februarja 1836 v Zgornjih Gorjah. Čeprav je bil v mladosti narodnjak, mu Bleiweisov krog ni bil pri srcu in se je zato priključil nemškim ustavovercem ter postal celo njihov voditelj. Kljub temu si je v življenju »napisal« čudovito biografijo, ki ji bomo sledili po zapiskih deželnega glavarja Frana Šukljeta.

Po nekaj letih Alojzijevišča in gimnazije v Ljubljani se je poznejši mogotec vpisal na dunajsko orientalno akademijo. Od leta 1859 je bil v konzularni službi. Njegov bliskovit vzpon se je začel v Aleksandriji, kjer je bil v času otvoritve Sueškega prekopa avstrijski konzul. Takrat se je seznanil z Gyulo Andrássyjem, zunanjim ministrom dvojne monarhije. Hitro je postal ministrova desna roka. Čez nekaj let je bil Švegelj že prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministrstvu, tajni svetnik, 'prevzvišenost', baron in vitez l. reda železne krone. Istočasno pa je bil že pri štiridesetih letih sila bogat mož. Odkod njegovo bogastvo? Preiskovali so nenavadno uspešne posle »njegove gorjanske ekscelence«, toda preiskava ni pripeljala nikamor.

Leta 1875 je Švegel skupaj s cesarjem Francem Jožefom odpotoval na obisk v Rusijo, leta 1878 pa se je udeležil berlinskega kongresa, kjer je odigral pomembno vlogo pri pridobitvi Bosne in Hercegovine za Franca Jožefa, to je za habsburško monarhijo ter pri priključitvi pirotskega in vranjskega okraja k Srbiji. Kot poslanec dunajskega državnega zbora se je zameril ministrskemu predsedniku Taaffeju, ki je poskrbel, da se je njegova diplomatska kariera končala že leta 1880, in sicer z izredno visoko pokojnino. Mnogi so menili, da je Švegla spor s Taaffejem stal ministrskega položaja. Seveda pa je prebrisani gospod znal takoj preskrbeti za bogato odškodnino. Postal je predsednik dunajske eskomptne banke in to ostal do smrti.

Kot vodja ustavovercev na Kranjskem je Švegelj iskal soglasje s svojimi narodnjaškimi somišljeniki. Svojo veliko navezanost na ožjo domovino je dokazal tudi s pomočjo popotresni Ljubljani, z zavzemanjem za gospodarske projekte na Kranjskem (z njegovim posredovanjem so zgradili dolenjsko, kamniško in tržiško železniško progo, po njegovi zaslugi pa tudi bohinjska proga ni šla čez Predel) in z velikim oporočnim volilom milijon zlatih kron za kulturne namene dežele Kranjske.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Vodicah se je 1. 3. 1850 rodil naravoslovec Josip Hubad. V letih 1894–1906 je bil ravnatelj gimnazije v Kranju. Napisal je Prirodopis za ljudske in meščanske.

V Kranju se je 1. 3. 1914 rodil gospodarstvenik Jože Osterman. Najbolj je znan po svojem delu v Elanu in kot pobudnik ustanovitve Alpskega letalskega centra v Lescah.

V Lipljah pri Kamniku se je 4. 3. 1895 rodil patolog Franc Hribar. Patologijo je v Sloveniji uveljavil kot osnovo klinične medicine in zanjo napisal prvi slovenski učbenik.

V Železnikih se je 5. 3. 1785 rodil teolog Jožef Dagarin. Kot skrbniku Prešernove literarne zapuščine mu pripisujejo odgovornost za uničenje rokopisov, pisem in svobodomiselnih knjig.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

oblačno
vlažnost: 80 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

10/23

sreda

10/25

četrtek

11/26

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

OBVESTILA / Kranj, 31. maj 2023

Brezplačno merjenje krvnega tlaka

RAZSTAVE / Jesenice, 31. maj 2023

Fotografska razstava

OBVESTILA / Kranj, 1. junij 2023

Novi urnik pisarne DU Kranj

GLASBA / Slovenski Javornik, 1. junij 2023

Koncert Suhe hruške v kompotu

IZLETI / Naklo, 1. junij 2023

S kolesom do Škofje Loke

PRIREDITVE / Jesenice, 1. junij 2023

Brihtin dan

PREDAVANJA / Naklo, 2. junij 2023

Kadar ne moremo ničesar spremeniti

 

 
 

 

 
 
 

Solastnice imajo prednost pri odlaganju odpadkov / 08:43, 31. maj

Švica ukinila odlagališča leta 2000, Avstrija 2002. Premajhni državi, da bi odpadke odlagali v naravo. Na balkanski strani Alp še vedno po starem. Skrb za odpadke po balkansko.

Boljša oskrba s pitno vodo / 13:14, 30. maj

14 let za 24km vodovoda. Vsaka čast.

V državnem svetu o Orehku / 21:02, 26. maj

Samo dražijo ljudi s projekti, ki nikoli ne bodo zaživeli. Novi gradbeni projekti so ustavljeni. Projektantske hiše od novembra lani beležij...

Golob napovedal tudi božičnico za upokojence / 18:40, 26. maj

A se je roza minister za srečo Maljevac že kaj oglasil? Ne spremljam več te anomalije slovenske !!

Gorenjska bolnišnica / 18:38, 26. maj

Zmer bolj je očitno, da je bil okoli nove bolnice navaden medijski spin !Kar naenkrat so na Jesenicah ugotovili, da je v povprečju prostih p...

Srečanje z medvedom / 18:05, 25. maj

Slovenija se je odločila za pot v smeri velikih nacionalnih parkov po zgledu ZDA in Kanade, kjer ljudje živijo v sožitju z divjimi živalmi. ...

Gorenjska bolnišnica / 18:00, 25. maj

Gorenjska bolnišnica bo ostala na papirju dokler na oblast spet ne pride politika, ki vidi razvoj države v betonu, tirih, asfaltu, jeklenih ...