Vojne, mediji in UI

S televizije na osebne telefone

Naš tokratni sogovornik je Siniša Malešević, profesor zgodovinske sociologije na University College Dublin, kjer preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. Vprašanje zanj se glasi, kakor sledi. »Medijsko okolje se je močno spremenilo, zato je tudi naš pogled na svet drugačen. Če lahko rečemo, da je bila vojna v Iraku pred dvema desetletjema predvajana na televiziji, so vojne danes na naših telefonih, na družbenih medijih. Otroci, ki odraščajo danes, na spletu vsakodnevno vidijo fotografije in videoposnetke trpljenja, groze, nasilja, umiranja, vojne. Kako to vpliva na njih? Pravite, da vojaki spremenijo odnos do vojne, ko so enkrat na bojišču, ko so soočeni z nasilnimi razmerami v fizičnem svetu. Na kakšen način pa neprestana izpostavljenost tem grozljivim podobam vpliva na vse nas, ne samo na otroke?« Profesorjev odgovor: »To je dobra poanta, ker ja, na neki način živimo v zelo drugačnem okolju. Prej so vse medije bolj ali manj nadzorovale države. Zato so bila sporočila zelo ukrojena. V Vietnamu se je zgodil premik, tam so mediji lahko šli na bojišče in razkrili, kaj se dogaja s civilisti. Da so žrtve, da jih mučijo. Od takrat se je veliko vojaških organizacij naučilo te lekcije, zato poročajo z vojsko povezani novinarji, novinarke, ki ponujajo narativ, kot ga želi prikazati vojska. Potem so tu tudi tako imenovani z vojsko povezani antropologi. To so uporabili v Afganistanu – ljudje uporabijo svoje spretnosti, to je grozno, svoje znanje uporabiš v vojaške namene. Od takrat so se torej stvari spremenile, saj ima vsak dostop do vojne. Ukrajinski vojaki lahko objavljajo podobe spopadov z ruskimi vojaki, nekaj od tega dela policija, ampak pogosto dobiš videe tudi od tam. In to vpliva na življenja civilistov na način, da so ljudje vse bolj neobčutljivi. Še posebej otroci, ki se jim morda zdi vse kot videoigra, vendar gre za resnično življenje. In to po mojem mnenju dolgoročno ni dobro. Zdaj živimo v svetu, ki izkazuje vse manj solidarnosti in empatije. Očitno so tu tudi politiki, kot so Trump in Orban in drugi norci, ki so zelo surovi v svojih sporočilih. Zelo odprto govorijo o tem, da s pobijanjem ni nič narobe, da lahko tuje voditelje umorimo. Pred tem so potrebovali neke vrste opravičilo za svoja dejanja, zdaj tega ni več. In to je veliko huje, saj smo izgubili tudi to fasado civiliziranosti. Zdaj gre za to, da delaš, kar želiš. In to vsakodnevno vpliva na običajne ljudi. Če slišiš to sporočilo in si star 14, si misliš »ok, očitno je to v redu«. V nevarnem svetu živimo in vse skupaj se slabša, saj nimamo več nekih moralnih parametrov. Politiki so se včasih nekako ščitili. Saj smo vedeli, da niso iskreni, ampak šlo je vsaj za neko igro, ki so jo igrali. Zdaj pa veliko tega ni več, izpuhtelo je. Moralnost, ki je uokvirjala konflikte kot stvar obrambe, je izginila. Če Trump reče: 'Ubijem lahko, kogar koli želim', kaj potem narediš in kako to vpliva na vse preostale?«

Vojskovanje s pomočjo UI

Druga velika sprememba, ki se je zgodila v zadnjih letih, je neverjetno hiter razvoj in popularizacija umetne inteligence, ki se že uporablja tudi v vojaške namene. Podjetje OpenAI je podpisalo dogovor s Pentagonom, da bo razvilo avtonomna orožja – orožja, ki bodo sama izbirala tarče in se sama odločala o ciljih in pobijanju. »Da, to je zelo nevarno in mislim, da se to že dogaja, zlasti v Gazi. Veste, Izrael ima vojaške navigacijske sisteme z umetno inteligenco, Lavender in nekaj drugih. O tem sem malo pisal. Prej so ta dela opravljali ljudje, ljudje so ciljali in izmerili, koliko civilistov bo žrtev ob napadu. Tveganje je bilo izmerjeno, na primer, lahko bi bila ubita morda dva civilista, če je recimo pet vojaških ciljev, teroristi in vse to. Zdaj pa se ta številka povečuje. Torej bi lahko bilo število civilistov, ki jih je mogoče ubiti, da bi ubili enega terorista, 100 ali 500. To se dogaja. In veliko tega je povezano s tem, da se odločitev pripiše sistemu umetne inteligence, ki seveda nima čustev, občutka za moralo, odgovornost. Zato bomo videli še več ubijanja. In to se bo v nekem smislu dogajalo vse pogosteje. Torej, če v bistvu prenesete več odgovornosti na stroje, bodo vojne žal postale bolj uničujoče.«

Roboti se borijo z ljudmi

»Pred nekaj leti so nekateri znanstveniki govorili o nekakšnih robotih, ki se bodo borili z roboti, ampak jaz sem rekel, ne, roboti se bodo borili z ljudmi. Nekdo, ki si lahko privošči robote, bo pobijal tiste, ki si jih ne morejo privoščiti. To bodo samo množični poboji. In to se že dogaja in tega bo še več.« (Vir: intervju Urške Henigmann s Sinišo Maleševićem na MMC RTV SLO)