Miha Kramli, terapevt za nekemične zasvojenosti in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, je opozoril, da cilj ni omejevanje tehnologije, temveč razvijanje zdravega in odgovornega odnosa do nje. / Foto: Primož Pičulin
Veliki dražljaji že v zibelki
V Linhartovi dvorani v Radovljici je v torek, 15. septembra, potekalo predavanje Zasvojenost z ekrani – kako prepoznati problem in ukrepati. O pasteh neustrezne uporabe tehnologij je spregovoril Miha Kramli, terapevt za nekemične zasvojenosti in vodja Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Radovljica – Predavanje, ki ga je organizirala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v okviru projekta Karierna aktivacija mladih, je osvetlilo vpliv sodobnih tehnologij na naše vsakdanje življenje ter opozorilo na pomen pravočasnega prepoznavanja nezdravih vzorcev uporabe zaslonov. Kramli, strokovnjak na področju zdravljenja kemičnih in nekemičnih zasvojenosti, je že na začetku poudaril, da njegov namen ni kritiziranje ali obsojanje tehnologije. »Moj namen danes ni, da bi pljuval, kritiziral, obsojal ali omejeval. Brez tehnologije danes več ne gre,« je poudaril in dodal, da je namen predavanja predvsem spodbuditi poslušalce k razmisleku in spremembam njihovih navad.
Posebno pozornost je Kramli namenil vplivu intenzivnih dražljajev na najmlajše. Kot je pojasnil, so bili nekoč veliki dražljaji v otrokovo življenje praviloma vpeljani šele proti koncu osnovne šole, danes pa se z njimi otroci srečujejo že v zibelki. Kot primer je navedel sodobne otroške pripomočke in slikanice z interaktivnimi elementi, ki otroka z intenzivnimi dražljaji pritegnejo in pomirijo. Opozoril je, da lahko prepogosta izpostavljenost takšnim dražljajem vpliva na otrokov stik z lastnimi potrebami in njegov razvoj.
Kramli je poudaril, da morajo družine razviti svojo kulturo uporabe tehnologije. Pomembno ni samo, koliko časa uporabljamo naprave, ampak tudi kje, kdaj in na kakšen način jih uporabljamo. Pri tem je navedel štiri stopnje, na katere moramo biti pozorni: vzorec, navada, prisilno vedenje in zasvojenost. Težave se namreč praviloma ne pojavijo čez noč, ampak se vedenjski vzorci postopoma utrjujejo.
Prav tako je opozoril, da izboljšanja ne smemo enačiti z ozdravitvijo. Če starši otroku za mesec dni odvzamejo telefon in se njegovo vedenje izboljša, to še ne pomeni, da je težava odpravljena. Po Kramlijevih besedah je za spremembo utrjenih vzorcev potrebnih 1700 dni. Družine bi morale poleg pravil glede časa razviti tudi kulturo namestitve tehnologije – dogovor o tem, v katerih prostorih doma se naprave uporabljajo in kam ne sodijo. Ob tem je ponudil jasno primerjavo: »Tako kot se nam zdi samoumevno, da otroku v njegovo sobo ne postavimo alkohola ali cigaret, bi morali resno razmisliti tudi o stalni prisotnosti telefona, računalnika, tablice in drugih zaslonov v otroški sobi,« je dejal.
Pretirano zrenje v zaslone je Kramli povezal tudi z izčrpanostjo oziroma energetsko krizo ter opozoril na povezave neustrezne uporabe tehnologije z različnimi psihičnimi in zdravstvenimi težavami. Ena pomembnejših misli predavanja je bila, da mora biti aktivnost merilo časa, ki ga posameznik preživi v virtualnem svetu. Človek po njegovih besedah potrebuje resnične izkušnje, gibanje in delo z lastnim telesom. »Kjer virtualni svet postane temelj posameznikovega življenja, je realni svet potisnjen v ozadje.«
