branka doberšek / Foto: Urška Peternel

Branka Doberšek s Slovenskega Javornika ves čas nosi zapestnico z gumbom za klic na pomoč. Kot je povedala, se na ta način počuti bolj varno, saj ve, da bodo takoj sprožili postopke pomoči, če bi v stanovanju padla ali bi se ji kaj zgodilo. / Foto: Urška Peternel

Varno bivanje doma

V sklopu dolgotrajne oskrbe so starejši upravičeni do brezplačne e-oskrbe. V primeru padca, bolezni ali druge nujne situacije se ob pritisku na gumb takoj vzpostavi stik z zdravstvenim osebjem, ki organizira pomoč.

Ena od storitev v sklopu novega sistema dolgotrajne oskrbe je e-oskrba. Ta omogoča starejšim bolj varno in samostojno bivanje v domačem okolju. Obenem prinaša večjo brezskrbnost svojcem, ki jih pogosto skrbi za ostarele ali bolne starše, ko so sami doma. Storitev je ena od pravic iz novega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in je za upravičence v celoti brezplačna.

Kako e-oskrba deluje

Gre za sodobno storitev, ki uporabnikom zagotavlja 24-urno povezavo z asistenčnim centrom. Ob padcu, slabem počutju ali stiski uporabnika strokovnjaki takoj vzpostavijo stik, obvestijo svojce ali organizirajo nujno medicinsko pomoč. Sistem vključuje varovalni telefon, zapestnico z gumbom za klic na pomoč ter obesek za samodejno zaznavanje padcev, kar zagotavlja varnost, tudi če uporabnik ni v bližini varovalnega telefona.

Kako do brezplačne e-oskrbe

Vsi, ki želijo začeti uporabljati e-oskrbo v sklopu dolgotrajne oskrbe, morajo oddati vlogo na pristojnem centru za socialno delo (CSD). Za Gorenjsko je to Center za socialno delo Gorenjska. Vsi obrazci za oddajo vlog so na voljo tudi na spletni strani CSD in v Telekomovih centrih po Sloveniji. Ko CSD izda odločbo s pravico do e-oskrbe, jo upravičenec posreduje Telekomu Slovenije, ki je izvajalec e-oskrbe. Na Telekomu potem uredijo naročniško pogodbo ter se dogovorijo z uporabnikom za priklop storitve.

Razlika glede na starost

Za osebe, starejše od 80 let, ki potrebujejo samo e-oskrbo, velja poenostavljen postopek pridobitve pravice. Izpolnijo samo obrazec Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe, za to pa ne potrebujejo zdravniških mnenj ali ocen patronažne službe.

Mlajši od 80 let pa morajo izpolniti obrazec Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe in pridobiti odločbo CSD, iz katere je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe, na tej osnovi pa pridobijo tudi pravico do e-oskrbe.

Izkušnja uporabnice

Ena od uporabnic je Branka Doberšek s Slovenskega Javornika, ki je z e-oskrbo zelo zadovoljna. Kot je povedala, se na ta način počuti bolj varno, saj ve, da bodo takoj sprožili postopke pomoči, če bi v stanovanju padla ali bi se ji kaj zgodilo. Ko je uredila potrebno dokumentacijo na CSD in podpisala pogodbo, se je oglasil uslužbenec Telekoma in namestil potrebno opremo: varovalni telefon, zapestnico z gumbom za klic in obesek za zaznavanje padcev. Zapestnico ves čas nosi na roki, sname jo le, če gre v trgovino ali po drugih opravkih. Če bi se ji kaj zgodilo, bi obvestilo o tem po mobilnem telefonu prejeli njen sin, najbližji sosed, prijateljica in nečakinja. Obenem jo v nekaj sekundah pokličejo iz asistenčnega centra in preverijo, ali je z njo vse v redu. Pri tem je varovalni telefon nameščen na polici in ji ni treba dvigniti telefonske slušalke, saj ima naprava zvočnik in mikrofon.

K sreči gumba za klic na pomoč doslej še ni potrebovala.

K sreči gumba za klic na pomoč doslej še ni potrebovala, je pa nekajkrat pomotoma sprožila alarm, ko je z zapestnico butnila ob kakšen rob. Prav to skrbi številne uporabnike, a kot je zatrdila sogovornica, ni nikakršnih težav, saj v takem primeru ob klicu iz asistenčnega centra zgolj pove, da je z njo vse v redu in da je alarm sprožila pomotoma.

Na Telekomu Slovenije so nam v zvezi s tem pojasnili: »Občasno se zgodi, da uporabnik alarm sproži pomotoma, na primer mu pomotoma pade detektor padca na tla in se sproži klic. Tudi to ni težava. Osebje preveri situacijo in se prepriča, da je z uporabnikom vse v redu. Takšni klici so sestavni del običajnega delovanja storitve in jih obravnavamo enako skrbno kot vse druge alarme. Naše izkušnje kažejo, da se uporabniki po krajšem obdobju uporabe dobro seznanijo z delovanjem sistema. Pomembno je, da uporabnik v primeru negotovosti ali stiske alarm vedno raje sproži, kot da bi odlašal s klicem na pomoč.« Kot so dodali, ob priklopu storitve vsem uporabnikom tudi pojasnijo, da število klicev ni omejeno in da bodo na vsak klic takoj dobili odgovor in pomoč, ko jo bodo potrebovali.