Pol stoletja žirovskega vrtca

Žiri – »Vrtec je kraj prvih velikih življenjskih korakov – prvih korakov stran od doma, v svet vrstnikov, igre, zaupanja, samostojnosti. V teh petdesetih letih je vrtec postal prostor tisočerih otroških zgodb, smeha, objemov, prvih prijateljstev in topline, ki ostane za vedno,« je v svojem nagovoru poudaril ravnatelj Osnovne šole Žiri Marijan Žakelj. Pomočnica ravnatelja Andreja Oblak Kavčič je ob tem dodala, da se otroci v vrtcu ne učijo le šteti, risati in peti, ampak se tu prvič naučijo tudi zaupati svetu. »Največje priznanje našemu delu so nasmejani otroci, ki se počutijo varne, sprejete in slišane; so otroci, ki lahko raziskujejo, ustvarjajo, sanjajo in rastejo v svojem ritmu.«

Kot so zapisali v publikaciji, ki so jo izdali ob petdesetletnici vrtca, je bila organizirana oblika varstva v Žireh prisotna že pred drugo svetovno vojno. Leta 1962 je začel delovati vrtec v stanovanjski hiši na Polju, nato so dodatne prostore odprli še pri Lustiku. A ker omenjeni prostori niso bili najprimernejši za izvajanje vzgojne dejavnosti, so s pomočjo družbenih sredstev Občine Škofja Loka in samoprispevkov Žirovcev začeli graditi nov vrtec, ki so ga slovesno odprli 23. oktobra 1976. V novem vrtcu je bilo šest sodobno opremljenih igralnic, kuhinja in igrišče, prvo leto pa so sprejeli sto otrok. V kasnejših letih je število otrok hitro naraščalo, zato so se kmalu pojavile potrebe po novih prostorih. Vrtec so zato večkrat dograjevali in preurejali, vrtčevske oddelke so odpirali tudi v prostorih šole in Zadružnem domu. V letošnjem šolskem letu vrtec obiskuje 232 otrok. Prav v letošnjem jubilejnem letu so se v vrtcu razveselili novega, sodobno opremljenega oddelka v prostorih nekdanje šolske kuhinje, vzgojiteljice pa so dobile novo zbornico ter kabinet za pripomočke in materiale.

A kot je spomnil župan Franci Kranjc, vrtec ni le objekt, ampak prostor topline, varnosti in nepozabnih spominov. Vrtec je kraj, je poudaril, kjer se rojevajo prva prijateljstva, kjer otroci naredijo prve korake v svet in kjer začnejo pisati zgodbe, ki jih spremljajo vse življenje. »V vrtcu se oblikujejo temelji, na katerih otroci gradijo svojo prihodnost.« Omenjeni vrtec je kot otrok obiskoval tudi sam, in kot je priznal, so mu iz tistega obdobja ostali spomini na igro, smeh in brezskrbne dni. »Čeprav so bili pogoji takrat precej skromnejši, kot so danes, pa je nekaj ostalo enako: srčnost, predanost in toplina vzgojiteljic. In prav to ostaja največje bogastvo našega vrtca.«