Sezona, ki traja vse leto

Po tem, ko je večina večjih slovenskih smučišč sezono zaključila konec marca, so smučarski navdušenci še zadnje zavoje pretekli petek odpeljali tudi na Voglu in Krvavcu. Žičničarji so vsaj v grobem že sešteli obratovalne dni in število prodanih vozovnic ter predvsem tisti, ki si ob iz leta v leto večjih vremenskih izzivih lahko pomagajo z umetnim zasneževanjem, pravkar končano sezono večinoma ocenili kot povprečno, morda celo nekaj boljšo kot lansko.

A vendarle: na Voglu, kjer so povsem odvisni od naravnega snega, so v januarju, ki so ga zaradi stalnih nihanj med idiličnimi sončnimi dnevi in obdobji močnega deževja opisali kot vremensko turbulentnega, zabeležili skoraj polovico manj smučarjev kot v prvem mesecu lanskega leta. Glede na podnebne spremembe, ki smo jim priča, se lahko podobnih vremenskih turbulenc nadejamo tudi v prihodnjih letih.

Sneg dobimo ali ne, umetno zasneževanje pa zahteva velike vložke, je pred časom začel opozarjati direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, eden tistih, ki si ne zatiskajo oči pred pogledom daleč v prihodnost.

Pomanjkanje snega v alpskih dolinah tudi v letošnji zimi je znova pokazalo, kako pomembna je prilagoditev destinacij, ki so v veliki meri odvisne od snežnega turizma, na novo realnost, je poudaril ob koncu obdobja, ki ga še vedno opisujemo kot zimsko sezono, čeprav že dolgo izgublja svoje nekdanje značilnosti: mraz, sneg ter jasna obdobja »mrtve« sezone, ki jo ločujejo od poletne.

Čeprav najbolj znana evropska smučišča večinoma ležijo višje kot slovenska, in čeprav na smučiščih, ki še obratujejo, načeloma ni opaziti upada števila smučarjev – ponekod je celo obratno – po vsej Evropi že opažajo, da ljudje menjajo smučanje za druge aktivnosti. Tako je vse pogostejša ponudba gorskih centrov v Evropi in tudi pri nas namenjena kolesarstvu.

Da gre za korak v pravo smer, opažajo tudi v Bohinju, kjer so še pred nekaj leti na območju propadlega smučarskega središča Kobla smelo načrtovali ureditev velikega smučarskega središča, ki bi zajelo širše območje nad Bohinjsko Bistrico, zdaj pa tudi razmišljajo o razvoju celoletnega športnega centra na Kobli, katerega glavna usmeritev bi bila kolesarjenje in pohodništvo, smučanje pa takrat, ko bi bile za to primerne razmere.

Nekdanja zimskošportna središča se tako počasi, a vztrajno spreminjajo v celoletne centre za dejavnosti na prostem. Na Voglu, nekoč simbolu zimskega turizma, tako pravijo, da je poletna turistična sezona po številu obiskovalcev enakovredna zimski, zadnja leta pa celo boljša od nje.