Projekt Lingua se je predstavil Pr' Zil'

Zahomec, Bistrica na Zilji – Ziljska kraja Zahomec/Achomitz, ki je eden dveh krajev z dvojezično krajevno tablo v Ziljski dolini, in Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail sta v soboto, 12. septembra, dihala dvojezično: po slovensko in nemško. Okrog 250 ljudi iz različnih slovenskih regij se je skupaj s predstavniki koroških regij zbralo na 15. Dnevu Interreg sodelovanja Slovenija - Avstrija 2021–2027. Njegov moto je bil »Skupaj smo močnejši/Gemeinsam sind wir staerker«. Natalija Majcenovič, članica skupnega sekretariata Interreg sodelovanja Slovenija - Avstrija, je povedala, da v tem obdobju sodeluje v projektih 16 regij z obeh strani državne meje: 50 projektov je standardnih, 39 pa jih je manjših vrednosti, ki prav tako prispevajo svoj delež k čezmejnemu sodelovanju. Na tem območju, ki je tudi stičišče treh držav, treh narodov in treh jezikov, živi 3,4 milijona ljudi.

Srečanje je bilo tudi krajše popotovaje po Zilji. Po sprejemu in okrepčilu v zahomški »šiši«, v kateri imajo svoj dom predvsem športniki in kulturniki in kjer so nas nagovorili Natalija Majcenovič v imenu sekretariata, Ludvik Druml v imenu Športnega društva Zahomec in Sabina Zwitter - Grilc v imenu Slovenskega prosvetnega društva Zila, in ogledu filma »Buog nam dej en dobr čas« – posnela sta ga Sabina Zwitter - Grilc in njen brat Martin Zwitter – je pod vodstvom Ludvika Drumla sledila pot do nižje ležeče Ziljske Bistrice. Najprej po polju mimo skakalnic, prva je bila zgrajena leta 1953 s pomočjo bratov Gorišek in inž. Stanka Bloudka, in naprej do Korenove kapele in čez leseni pokriti most Utca, ki prečka Bistriški potok, do cerkve svetega Martina nad Bistrico na Zilji, ki stoji na temeljih prve cerkve iz leta 1182. O njeni zgodovini sta pripovedovala sedanji župnik Michael Georg Joham, ki je bil rojen v nemškem jezikovnem okolju, vendar se je naučil slovensko, in njegov predhodnik, legendarni »ziljski fajmošter« Stanko Trap. Predsednik Športnega društva Zahomec Martin Wiegele je predstavil zgodovino smučarskih skokov, Milka Kriegl in Ela Grilc pa sta predstavili ziljsko nošo, ki je zaradi kratkih kril motila cesarico Marijo Terezijo.

V gostišču Stara pošta v Bistrici na Zilji, ki je tudi po odhodu zakoncev Druml po zaslugi Matevža Pleška iz Vodic ostalo v slovenskih rokah, so bili predstavljeni nekateri letošnji projekti. Največ pozornosti je bilo namenjene »našemu« projektu Lingua, ki so ga v treh preteklih letih uspešno izpeljali Mohorjeva iz Celovca, Gorenjski glas iz Kranja in Ljudska univerza iz Škofje Loke.

»Za partnerji v projektu je veliko delo, zato se upravičeno veselimo uspeha,« je na kratko povzel bistvo Lingue direktor Mohorjeve dr. Karl Hren. »Na pobudo Sabine Zwitter - Grilc smo digitalizirali ziljsko narečje, ki bo sedaj uporabno v različne namene, in ga s tem tudi ohranili za zanamce. Izdajali smo knjige, Gorenjski glas pa objavil nad dvesto člankov o narečjih. Ljudska univerza Škofja Loka pa je sodelovala pri usposabljanju dvojezičnih predšolskih vzgojiteljic.«

Dr. Andrej Žgank z Univerze Maribor je poudaril, da je ziljščina prvo od petdesetih slovenskih narečij, ki je digitalizirano in javno dostopno in pri katerem razpoznavalnik govor spreminja v besedilo.

Več o dogajanju v Zahomcu in v Bistrici na Zilji boste lahko prebrali v novembrski številki Karavank.