Pritisk na gumb AZ-5

Černobilska molitev

»Ne vem, o čem bi sploh govorila ... O smrti ali ljubezni? Ali pa je vse to eno in isto ... O čem torej? / … Pred kratkim sva se poročila. Hodila sva po ulici, držala sva se za roke, tudi če sva šla samo v trgovino. Vedno skupaj. Govorila sem mu: 'Ljubim te.' Vendar nisem še vedela, kako sem ga ljubila ... Nisem si predstavljala ... Stanovala sva v internatu požarnega oddelka, kjer je delal. V drugem nadstropju. Tam so bile še tri mlade družine, s katerimi smo si delili skupno kuhinjo. Spodaj, v pritličju, pa so bili avtomobili. Rdeči gasilski avtomobili. To je bila njegova služba. Vedno sem bila na tekočem: kje je, kaj je z njim. Sredi noči zaslišim nekakšen hrup. Kričanje. Pogledala sem skozi okno. Videl me je: 'Zapri polkna in pojdi spat. Na jedrski centrali je požar. Kmalu pridem.' / Eksplozije nisem videla. Le plamen. Vse je dobesedno žarelo ... Celo nebo ... Velik plamen. Saje. Strašanska vročina. Njega pa še vedno ni in ni. Saje so nastale zaradi bitumna, ki se je vnel; streha centrale je bila zalita z bitumnom. Kasneje se je spominjal, kako so hodili po smoli. Gasili so ogenj, le-ta pa se je plazil dalje. Se dvigoval. Z nogami so razmetavali goreči grafit ... Gasili so brez delovne uniforme, v samih srajcah; tako kot so bili oblečeni, takšni so tudi odšli na delo. Nihče jih ni na nič opozoril, poklicali so jih zaradi navadnega požara ... / Štiri ure ... Pet ur ... Šest ... Ob šestih sva bila namenjena k njegovim staršem. Saditi krompir. /…/ Včasih se mi zdi, kot da slišim njegov glas ... Živ ... Niti fotografije ne naredijo name tako močnega vtisa kot glas. Toda nikdar me ne kliče. V sanjah pa ... Jaz sem tista, ki ga kličem ...« (Vir: Svetlana Aleksijevič, Černobilska molitev, Modrijan, Ljubljana, 2009, str. 13–14)

26. aprila 1986, ob 1.23

Kako je prišlo do usodne eksplozije? »Test so uradno začeli izvajati v soboto, 26. aprila, ob 1:23, ko so prekinili dovod električne energije črpalkam in jih prepustili vrtenju turbine. Zaradi zmanjševanja pretoka vode in nastajanja parnih mehurčkov se je reaktivnost začela hitro povečevati. Pri tem se je pokazala ključna slabost zasnove reaktorja RBMK, saj se zaradi njegovega 'pozitivnega koeficienta praznin' ob prehajanju vode v paro reakcija še dodatno pospeši, namesto da bi se stabilizirala. To je povzročilo nenaden porast moči, zato so operaterji poskušali reaktor ustaviti s pritiskom na gumb AZ-5, s čimer se je sprožil samodejni mehanizem, ki bi moral sprožiti samodejno vstavljanje vseh kontrolnih palic v reaktor. Vendar je ta zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti povzročil nasproten učinek in še dodatno pospešil reakcijo. Ob pritisku na gumb AZ-5, ki naj bi reaktor zaustavil, se je razkrila še ena usodna konstrukcijska pomanjkljivost reaktorja RBMK. Kontrolne palice namreč niso začele takoj zavirati reakcije, saj so imele na konicah grafit, kar je sprva povzročilo kratkotrajno povečanje moči. Namesto da bi se že tako nestabilen reaktor umiril, je v prvih nekaj sekundah še dodatno porasla njegova moč. Zaradi visokih temperatur so se poškodovali kanali za palice, ki so se zato zataknile in niso mogle zaustaviti reaktorja. Moč reaktorja je v nekaj sekundah narasla na večdesetkratnik normalne vrednosti, po nekaterih ocenah celo na približno stokratnik, nato pa je sledila močna parna eksplozija, ki je uničila reaktor in raznesla približno tisoč ton težko zaščitno konstrukcijo. Kmalu zatem je verjetno sledila še druga eksplozija, ki je v zrak izstrelila dele grafita in jedrskega goriva. Poškodovana zgradba je omogočila dotok zraka, kar je povzročilo požar grafita in dolgotrajno sproščanje radioaktivnih snovi. Po eksploziji so očividci opazovali goreče delce in nenavadno modro svetlobo, ki je nastala zaradi ionizacije zraka. V elektrarni je medtem vladala zmeda, saj vodstvo sprva ni povsem razumelo obsega nesreče in je šele postopoma postalo jasno, da je jedro reaktorja uničeno. Prvi gasilci so na prizorišče nesreče prispeli v približno petih minutah, vendar brez zaščitne opreme, saj tudi oni niso vedeli, da gre za jedrsko nesrečo, in tako niso bili seznanjeni z nevarnostjo sevanja …« (Vir: Gregor Valenčič, Jedrska nesreča v Černobilu: od varnostnega testa do katastrofe, članek na MMC RTV SLO)

Černobilski sindrom

Černobilski sindrom je bil skupek številnih simptomov, ni bil le jedrska, bil je tudi okoljska, zdravstvena in politična katastrofa, postal je eden od vzrokov za razpad Sovjetske zveze. Učinki te nesreče se niso ozirali na politične in ideološke meje, to nesrečno Ukrajino so povezali z Evropo že pred vojno, ki jo uničuje zdaj …