Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pripravila sprejem za novo vlado in ji ob začetku mandata zaželela uspešno delo. / Foto: Boštjan Podlogar/UPRS
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pripravila sprejem za novo vlado in ji ob začetku mandata zaželela uspešno delo. / Foto: Boštjan Podlogar/UPRS
»Moč politike se ne meri po tem, koliko nasprotnikov utišaš, ampak po tem, koliko različnih ljudi znaš poslušati in povezati,« je ob sprejemu novoimenovane vlade poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar in vladi ob začetku mandata zaželela uspešno delo. Poudarila je, da vodenje države ni le izvrševanje oblasti, temveč predvsem služenje vsem ljudem, ne glede na razlike med njimi, skrb za skupno, javno dobro in varovanje zaupanja državljanov v demokratične procese. Želi si, da bi bil tokratni sprejem izhodišče za prihodnje konstruktivno, korektno in spoštljivo sodelovanje z vlado. Ob tem je poudarila še pomen sodelovanja z opozicijo in širšega dogovora pri ključnih razvojnih in sistemskih vprašanjih. Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nagovoru opozoril na zahtevne razmere, v katerih nova vlada prevzema krmilo. Izzivov bo veliko, je dejal, in tudi sam poudaril, da jih bo lažje reševati z dobrim sodelovanjem med institucijami. Ob tem je še dodal, da 16. slovensko vlado sestavljajo večinoma zelo izkušeni ljudje, ki so se s podobnimi izzivi že spopadli. Poleg stanja javnih financ je kot velik izziv v Sloveniji izpostavil korupcijo, zato tudi pri reševanju te problematike računa, da bodo inštitucije našle skupni jezik. Napovedal je še, da bo vlada vodila »realistično atlantsko zunanjo politiko, brez aktivizma, ki škodi nacionalnim interesom, in tvorno sodelovala pri reševanju izzivov, s katerimi se soočata EU in Nato«.
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so v torek zagnali visoko zmogljiv podatkovni center Frida, novo superračunalniško infrastrukturo za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Frida, ki stoji na strehi fakultete, je zasnovana za najzahtevnejše raziskovalne in razvojne izzive sodobnega časa, so poudarili na fakulteti in dodali, da je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom kot tudi podjetjem. »Na področju umetne inteligence prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega.« Kot so navedli, dosega računsko zmogljivost 1,42 eksaflopa oziroma 1,42 milijarde milijard računskih operacij na sekundo. »Ali drugače: če bi vsak prebivalec Slovenije računal neprekinjeno 24 ur na dan, bi Frida v eni sekundi opravila več izračunov kot vsi skupaj v deset tisoč letih.« Zmogljivosti Fride, so ob tem še navedli na fakulteti, bodo med drugim uporabljali pri razvoju slovenskih jezikovnih modelov, medicinski analizi slik, modeliranju podnebnih sprememb, optimizaciji industrijskih procesov ter razvoju aplikacij za prepoznavanje govora in sprotno prevajanje.
Na šestem Slovenskem podeželskem parlamentu, ki je minuli petek potekal v Ilirski Bistrici, je minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj predstavil vizijo razvoja slovenskega podeželja. Kot je obljubil, se bo potrudil, da se bodo na podeželju ustvarjala kakovostna delovna mesta. »Ni dovolj, da kmetijstvo zagotavlja zgolj osnovno socialno varnost. Dolgotrajna oskrba na kmetijah je še en kamenček v mozaiku, na katerem temelji naša slovenska prihodnost.« Med glavnimi prednostnimi nalogami ministrstva je poudaril podporo mladim prevzemnikom ter stalni dialog z vsemi kmetijskimi in strokovnimi organizacijami. Zagotovil je še, da bodo vse napore usmerili v uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe. Posebej je opozoril na izzive na evropski ravni. Kot je dejal, se na ministrstvu zavzemajo za ohranitev namenskih sredstev kmetijske politike ter za čim boljša pogajalska izhodišča pri evropskih sredstvih, ki so po njegovih besedah ključna za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Danes se začenja 44. Festival idrijske čipke, na odprtju katerega bodo letos posebno pozornost namenili 150-letnici delovanja čipkarske šole v Idriji, ki je tako najstarejša neprekinjeno delujoča tovrstna šola na svetu. Kot so navedli v čipkarski šoli, je najstarejši pisni vir, ki omenja čipkarstvo na Idrijskem, iz leta 1696. Leta 1876 pa je trgovsko ministrstvo na Dunaju v Idriji ustanovilo čipkarsko šolo, v kateri je bila prva učiteljica domačinka Ivanka Ferjančič. V času festivala si bo mogoče ogledati deset inovativnih razstav, pripravljajo še bogat strokovni program in razne delavnice, eden od viškov festivala pa bo državno tekmovanje iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič.