Spremembi

Spremenjeni zakon o lokalnih volitvah prinaša dve bistveni spremembi. O eni, ponovni uvedbi možnosti, da občine za volitve v organe ožjih delov občin, torej predvsem za krajevne in vaške skupnosti, oblikujejo več volilnih enot, na ponedeljkovi izredni seji v državnem zboru ni bilo veliko polemike. Očitno so tudi opozicijski poslanci spoznali, da uzakonitev samo ene volilne enote za posamezno krajevno ali vaško skupnost v letu 2024, ko so bili v nasprotni vlogi koalicijskih poslancev, ni bila ravno najbolj premišljena. Izkazalo se je namreč, da s to spremembo niso v zadostni meri prisluhnili oziroma upoštevali interesov predvsem podeželskih občin. Iz njih so prihajali očitki, da nova ureditev ne omogoča uravnotežene zastopanosti v svetih krajevnih skupnosti in s tem ovira enakomeren razvoj občin.

Spomnimo se samo, s kakšno težavo so na primer lani v Železnikih svoj odlok o določitvi števila članov sveta krajevnih skupnosti in o določitvi volilnih enot za volitve članov sveta krajevnih skupnosti prilagodili tedanji zakonski določbi, da je za vsako krajevno skupnost dovoljena samo ena volilna enota. Novi odlok so s stisnjenimi zobmi potrdili šele potem, ko so prejeli opozorilo službe za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo, da brez uskladitve odloka z zakonom novih volitev v svete krajevnih skupnosti sploh ne bodo smeli izvesti. S povrnitvijo na prejšnje stanje se lahko zdaj v Železnikih in podobnih občinah oddahnejo, čeprav bodo morali kar pohiteti, da bodo svoj odlok pravočasno znova spremenili in bo veljal že za letošnje lokalne volitve. A najbrž s tem ne bodo imeli pretiranih težav.

Glavnina razprave se je tako v ponedeljek v državnem zboru vrtela okoli predlaganega odvzema volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav s stalnim bivališčem v Sloveniji. Ta pravica jim je bila sicer dodeljena že leta 2002. Zagovorniki spremembe so navajali, da ustava govori le o možnosti dodelitve volilne pravice tujim državljanom in je ne zapoveduje, predvsem pa so poudarjali množično priseljevanje iz tretjih držav in fiktivne prijave. Roko na srce – ničesar od tega spremenjeni zakon o lokalnih volitvah ne bo odpravil, saj se tujci v Slovenijo ne priseljujejo zaradi lokalnih volitev, ampak iščejo delo. To potrjuje tudi podatek, da je na zadnjih lokalnih volitvah volilno pravico v celotni Sloveniji izkoristilo le okoli 7.500 državljanov tretjih držav. Bo pa odvzem volilne pravice tem tujcem zagotovo odpravil bojazen, da se na njihov račun lahko manipulirajo rezultati volitev, zlasti županskih. Na to možnost se je na preteklih volitvah že namigovalo tudi v nekaterih gorenjskih občinah.