Pred referendumom

V nedeljo bo v Sloveniji referendum, trideseti v zgodovini samostojne države. Tokrat bodo volivci odločali o zakonu, ki je bil sprejet januarja letos, z njim pa je ministrstvo za kulturo na novo uredilo področje dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Kot so pojasnili na ministrstvu, je novi zakon po 50 letih nadomestil starega (iz leta 1974) in prinaša bolj jasne pogoje za podeljevanje dodatkov. Zakon se sicer nanaša na ozko skupino umetnikov, po ocenah ministrstva bo skupno število prejemnikov okrog sto. Pravico do dodatka k pokojnini naj bi predvidoma priznali največ štirim dodatnim upravičencem letno, in to bodo upokojeni vrhunski umetniki, ki bodo prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo ali nagrado Prešernovega sklada (in poleg tega še vsaj eno najvišje nacionalno in mednarodno nagrado). A za kako visok dodatek k pokojnini sploh gre? Višina dodatka je odvisna od razlike med pokojnino, ki jo upravičenec do dodatka že prejema, in zneskom starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let delovne dobe. Najvišji odmerjeni znesek pokojnine je januarja znašal 3.098 evrov. Od tega se bo odštel znesek pokojnine, ki jo že prejema upokojenec; če denimo prejema 1.344 evrov pokojnine, bo osnova za odmero dodatka znašala razliko do najvišje odmerjene pokojnine. Dodatek bo torej v tem primeru znašal 1.754 evrov.

Pobudniki referenduma, stranka SDS s podpisi več kot 40 tisoč volivcev, želijo izvajanje zakona preprečiti. Menijo, da na široko odpira vrata dodatnim privilegirancem, ki da bodo lahko nagrajeni z dosmrtno rento v obliki teh dodatkov. Hkrati opozarjajo, da je bil zakon sprejet pred dolgo pričakovano pokojninsko reformo ter da je nepravično, da vlada predvideva božičnico v višini med 150 in 250 evri za »navadne« upokojence, tem upravičencem pa daje mesečne »božičnice«, ki so tudi v desetkratnikih tega zneska.

Že ob zbiranju podpisov za referendum se je vnel tudi politični in ideološki boj o pomenu kulture in o vlogi umetnikov. Pobudniki referenduma pozivajo k čim večji udeležbi; da bo zakon zavrnjen, mora na referendumu reči »ne« slabih 340 tisoč ljudi. Na drugi strani vlada opozarja na zlorabo inštituta referenduma, referendumsko zmago SDS pa želi preprečiti tudi s pozivi k bojkotu in predlaga volivcem, naj gredo v nedeljo raje kot na volišče v muzej, gledališče … Po mnenju nekaterih so sicer pozivi k bojkotu napačen zgled, saj da slabijo demokratično kulturo in krepijo pasivnost volivcev. A vsi so si v nečem enotni: da bo referendum – ne glede na izid – pomemben test politike pred parlamentarnimi volitvami, ki nas čakajo prihodnje leto.