Referendum – za in proti

Kranj – Volivci se bodo na nedeljskem referendumu odločali o tem, ali so za ali proti uveljavitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 30. 1. 2025?

Naknadni zakonodajni referendum je državni zbor razpisal na zahtevo SDS, podprto z več kot 40.000 podpisi volivcev. Pobudniki referenduma želijo preprečiti izvajanje zakona, saj ta po njihovem mnenju uveljavlja privilegije za elito. Na drugi strani podporniki zakona, ministrstvo za kulturo oziroma vlada, menijo, da je referendum, ki bo stal 6,7 milijona evrov, napad na kulturo.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo na glasovanju dosežen zavrnitveni kvorum. »Šteje se, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod dodatnim pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev,« je pojasnil predsednik državne volilne komisije Peter Golob. Po trenutnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je teh 1.693.355, kar pomeni, da kvorum za zavrnitev zakona za zdaj znaša 338.671 glasov. Točno število pa bo ministrstvo še ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja.

Argumente za in proti zakonu smo pridobili od minis­trice za kulturo Aste Vrečko in Andreja Hoivika iz SDS, prvopodpisanega pobudnika referenduma.

Asta Vrečko: ZA

Kateri so glavni argumenti, zaradi katerih ste pripravili nov Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti?

Na ministrstvu za kulturo smo se za pripravo novega zakona odločili, ker je dosedanji popolnoma zastarel. Zakon iz leta 1974 ima le pet členov, njegova največja pomanjkljivost je, da omogoča arbitrarno in netransparentno priznavanje pravice do najvišjih pokojnin. Računsko sodišče je že leta 2009 opozorilo, da veljavni zakon ne vsebuje meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin in da je odločitev v celoti prepuščena posameznim ministrom. Zato je bilo nujno, da ministrstvo za kulturo po več desetletjih postopke uredi z jasno določenimi kriteriji ter pravili.

Kako odgovarjate na očitek, da je zakon namenjen peščici privilegirancev in pomeni favoriziranje kulturne elite?

Stranka SDS svojo kampanjo gradi na zavajanju, z napadi na umetnike in umetnice, kar smo videli z grobim napadom na Majo Smrekar in zlorabo njenega umetniškega dela med zbiranjem podpisov za referendum. V SDS-u se brezsramno postavljajo v vlogo tistega, ki bo odločal, kaj je prava umetnost in kaj ni. Takšno ideološko obračunavanje z določenimi umetniki in umetnicami so si v tridesetih letih prejšnjega stoletja omislili v nacistični Nemčiji. Torej gre za kulturni boj, ki ga SDS izrablja za ozke politične cilje.

Kakšen je vaš poziv volivcem pred referendumom?

Moj poziv je, da se volivci informirajo o vsebini referenduma in zakona, ki je njegov predmet. Dejstvo namreč je, da se bodo lahko izjemne pokojnine podeljevale po obstoječem zakonu tudi, če referendum prepreči uveljavitev novega zakona. S tem referendumom se povsem po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski denar. Teh 6,7 milijona evrov, kolikor bo stal referendum, bi se lahko več let oziroma desetletij namenjalo dodatkom za izjemne dosežke na področju umetnosti ali pa za katere druge projekte. Gre torej za nič drugega kot za drago predvolilno kampanjo stranke SDS. Volivke in volivce zato pozivam, da se na dan referenduma odpravijo na izlet, preberejo knjigo, obiščejo muzej ali galerijo, gledališče, si ogledajo kakšen film. Tako bodo podprli slovensko kulturo, umetnike in umetnice ter obenem obrnili hrbet zlorabi demokratičnih orodij države za predvolilno kampanjo ene stranke.

Andrej Hoivik: PROTI

Kateri so glavni argumenti, zaradi katerih menite, da je z referendumom treba preprečiti izvajanje zakona?

Nov zakon na široko odpira vrata dodatnim upravičencem za dodatke v višinah med 1200 in 2400 evrov mesečno. Ti upravičenci bodo po novem zakonu lahko nagrajeni z dosmrtno rento v obliki teh dodatkov le za enkratni dosežek ali delo, in ne za življenjsko delo, kot to omogoča stari zakon. Hkrati je bil zakon sprejet pred dolgo pričakovano pokojninsko reformo, ki bo uredila pokojnine za vse zdajšnje in tudi vse bodoče upokojence in upokojenke. Medtem ko Golobova vlada predvideva božičnico v višini med 150 in 250 evri za »navadne« upokojence, daje tem upravičencem mesečne božičnice, ki so tudi v desetkratnikih, kar je nesprejemljivo in nepravično. To je rušenje obstoječega in tudi bodočega pokojninskega sistema.

Kako odgovarjate na očitek, da bo referendum stal 6,7 milijona evrov, medtem ko so finančne posledice zakona ocenjene na od 50 do 60 tisoč evrov letno?

Finančne posledice bodo mnogo višje, kot to navaja Golobova vlada, saj je trenutno v postopku 17 umetnikov, ki so za dodatke zaprosili. Torej bo v primeru uveljavitve zakona finančnih posledic v tem letu že več kot 260.000 evrov. Ob tem je novih upravičencev, ki za te dodatke še niso zaprosili, med 100 in 200, kar pomeni letne stroške iz državnega proračuna v višini med 1,5 in 3,1 milijona evrov.

Večina denarja za izvedbo referenduma gre ljudem, ki bodo 11. maja delovali v volilnih odborih, večinoma so to upokojenci z nizkimi prejemki. Denar ne bo šel v prazno, ampak bo namenjen ljudem v skladu z 90. členom Ustave Republike Slovenije.

Kakšen je vaš poziv volivcem pred referendumom?

Ljudje bodo 11. maja odločali o enakopravnosti, pravičnosti in obrambi slovenske kulture ter umetnosti, ki ne izhaja le iz nagrajencev Prešernovega sklada ali Prešernovih nagrajencev, temveč prav iz vseh, ki delujejo na področju kulture in ki tudi obiskujejo kulturne prireditve. Golobova vlada obdavčuje vse upokojence z 1-odstotnim davkom za dolgotrajno oskrbo, medtem ko ti dodatki ne bodo obdavčeni. Hkrati pa se bodo usklajevali kot ostale pokojnine. Zato 11. maja vsi na referendum, ki bo glas proti privilegijem in glas proti škodljivi Golobovi vladi.