Mlečna cesta

»Že naslov pričujoče knjige – Mlečna cesta: zvezdni simboli slovenske pesniške pokrajine – je simbolistično uglašen s pogledom, uprtim navzgor, v kozmično vertikalo za nas ključne, 'domače', 'naše' galaksije, Mlečne oziroma Rimske ceste, kamor romajo naše začudene oči, duh in srce, sledeč zvezdam in ozvezdjem, ki nas kot utripajoči kažipoti peljejo po poteh naših življenj. Naslov knjige o slovenskem simbolizmu, postsimbolizmu in neosimbolizmu je torej simbolističen, kar je edino prav. V njem je tudi citatni namig na slavno radijsko igro Pod mlečnim gozdom (Under Milk Wood) angleškega oziroma točneje: valižanskega modernističnega pesnika Dylana Thomasa. Namen pričujoče knjige je premisliti in ovrednotiti poetike nekaterih vodilnih slovenskih pesnikov in pesnic zadnjih desetletij kot 'dediščino simbolizma', kakor je pesniški jezik radikalnega modernizma prve polovice 20. stoletja v pomembnem literarnozgodovinskem delu Dediščina simbolizma (The Heritage of Symbolism, 1943) lucidno interpretiral oxfordski profesor sir Cecil Maurice Bowra. V zvezi z naslovom te knjige velja omeniti tudi dve vrhunski slovenski deli, obe naslovljeni Rimska cesta. Pod tem naslovom je kantavtor Tomaž Pengov l. 1992 izdal ploščo z dvanajstimi pesmimi presunljivo lepe sinteze poezije in glasbe, ki po svoji izvirni in močni simboliki sodi v obzorje simbolizma. L. 2009 pa je Peter Semolič objavil pesniško zbirko Rimska cesta, ki je povsem drugače uglašena, ozemljena v konkretne življenjske situacije, v vsakdanje čudeže, ki jih pesnik prežarči s pesniškim čudenjem. Obe deli sta povezani tudi z Rimsko cesto v starem delu Ljubljane, nekdanje rimske Emone: na tej antikvarni ulici blizu Filozofske fakultete sva se pogosto srečevala s Pengovom, saj sva oba stanovala v soseščini, pa tudi Semolič je na Rimski cesti preživel nekaj let. Njegova zbirka vsebuje tudi cikel Pesmi z Rimske ceste, kjer se prvi verz pesmi, naslovljene Njen dih se srebri (25), glasi: 'Visoko nad Rimsko cesto spiva. Globoko pod Rimsko cesto spiva.' Simbolika Rimske ali Mlečne ceste je torej v slovenski umetnosti izjemno bogata …« (str. 9)

Pesnik in akademik Boris A. Novak (1953) je eden tistih avtorjev, ki zmorejo tako kakovost kot količino. Je avtor številnih pesniških zbirk in hkrati strokovnih knjig o poeziji in ta je ena slednjih. Že njen naslov in podnaslov – Mlečna cesta: zvezdni simboli slovenske pesniške pokrajine – priča, da se ozira visoko. Člani odprave Artemis II so aprila 2026 poleteli najdlje v vesolje in obkrožili Luno, člani naše pesniške druščine pa zmorejo polet še dlje, v pesniško ozvezdje Mlečne ceste. Jim upate slediti?