Pokazali so se tudi Francozom

Po ocenah organizatorjev so se na prvenstvu izkazali tudi navijači. Takole so spodbujali Primoža Rogliča na poti do zlate medalje. / Foto: Primož Pičulin

Pokazali so se tudi Francozom

Gorenjska je v preteklih dneh dihala s kolesarstvom. Šenčur je bil poleg Ljubljane glavni gostitelj evropskega prvenstva v cestnem kolesarstvu. Izkazali so se vsi: slovenski kolesarji, navijači in organizatorji. To je pozitivno tudi v luči pridobitve še kakšnega velikega kolesarskega tekmovanja. Največ je govora o uvodnem delu Toura.

Šenčur – V sredo, 7. oktobra, je v Šenčurju padel zastor nad letošnjim evropskim prvenstvom v cestnem kolesarstvu. Zadnji dan so bile na sporedu posamične vožnje na čas v vseh konkurencah. Najprestižnejša naslova med elito sta osvojila Slovenec Primož Roglič in Švicarka Marlen Reusser.

Po koncu se je oddahnilo tudi organizatorjem. Prvenstvo je bilo velik zalogaj. »Super je bilo. Za nami je šest mesecev res trdega dela z dobro, požrtvovalno ekipo. Odlično smo se povezali in naredili najbolje, kolikor lahko. Prvenstvo si bom zapomnil predvsem po tem, kako dobro smo se ujeli z ekipo, s sodelavci. Če tega ne bi bilo, tudi prvenstvo ne bi uspelo tako dobro. Vanj smo vložili vso energijo, ki smo jo premogli. Uslišalo nas je celo vreme. Najbolj pa smo veseli, da ni bilo nobene hujše poškodbe,« je prvo oceno podal Tomaž Poljanec, generalni sekretar prvenstva. Dodal je, da je bila Rogličeva medalja češnja na torti, zahvala za vse neprespane noči in dneve garanja.

»Če govorimo o svetovnem prvenstvu, so številke v primerjavi z evropskim precej višje. Potrebovali bi okrog 25 milijonov evrov,« pravi Tomaž Poljanec, generalni sekretar evropskega prvenstva.

Deležni so bili pohval. »Najbolj se me je dotaknila pohvala tehničnega direktorja Evropske kolesarske zveze, ki je z njihove strani skrbel, da je bilo vse v redu. Pravkar smo končali sestanek in nam je podal oceno odlično, brez napak,« se je pohvalil. Na vprašanje, ali je bil s tem narejen korak naprej proti izvedbi še kakšnega velikega kolesarskega tekmovanja v Sloveniji, je odgovoril: »Francoskim organizatorjem Toura smo dokazali, da si v Sloveniji zaslužimo tudi uvodni del (Grand Départ) Dirke po Franciji, za kaj več pa moramo najprej potegniti črto pod tem evropskim prvenstvom, potem bomo pa videli. Ideje, želje so, pogledati pa moramo, kaj je realno izvedljivo. Če govorimo o svetovnem prvenstvu, so številke v primerjavi z evropskim precej višje. Potrebovali bi okrog 25 milijonov evrov.« Znano je, da si Slovenija želi leta 2029 gostiti prve tri etape Dirke po Franciji.

Pohvale so bile tudi na račun navijačev. »Ocenjujemo, da je bilo v vseh dneh prvenstva nekje do tristo tisoč gledalcev, vrhunec s tega vidika pa je bila zagotovo cestna dirka članov elite. Pohvaliti moram slovenske navijače, pohvale so prišle tudi iz tujine. Navijanje je bilo vzorno,« je zaključil Poljanec.

Večina dogajanja je bila v Šenčurju, ki je bil poleg Ljubljane eden izmed dveh osrednjih gostiteljev. »To je bil najpomembnejši dogodek, ne samo za občino Šenčur, za celotno Slovenijo. Je enkratni dogodek, morda celo neponovljiv. Bila je izjemna priložnost za našo promocijo, za turizem. Znameniti krog Šenčur–Možjanca–Cerklje in nazaj v Šenčur je bil najpomembnejši, tudi najtežji. Vesel sem tega dogodka in tudi občanke in občani so spoznali, kako velik je. Bili so strpni, potrpežljivi in gostoljubni. Občina živi s kolesarstvom. Imamo tudi dve močni kolesarski društvi: Bam.Bi in Kolesarsko društvo Šenčur, v katerem so pripravili tudi svojo navijaško cono,« pa je dejal Ciril Kozjek, župan Občine Šenčur.