Kmetijsko-gozdarska zbornica predlaga, da bi novo dvotirno železniško progo od Ljubljane do Kranja in naprej zgradili ob obstoječi avtocesti, obstoječo progo (na sliki) pa obnovili in namenili za medkrajevni potniški promet. / Foto: arhiv GG
Železnica naj bo ob avtocesti
Gorenjska območna enota kmetijsko-gozdarske zbornice zaradi varovanja kmetijskih zemljišč podpira gradnjo železnice od Ljubljane do Kranja v koridorju avtoceste.
Kranj – Svet kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je na seji v torek, 22. septembra, v osrednji točki dnevnega reda obravnaval predlog državnega prostorskega načrta nadgradnje železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo, predvsem posledice prostorske umestitve železnice na kmetijstvo. Po razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki ljubljanske območne enote zbornice, je svet zaradi varovanja kmetijskih zemljišč podprl gradnjo dvotirne železnice v koridorju gorenjske avtoceste in hkrati zavzel stališče, da naj država sedanjo železnico postopoma obnovi in jo nameni za medkrajevni potniški promet. Zbornica je stališče kranjske in ljubljanske območne enote strnila v enotno stališče, ki je hkrati tudi poziv k varovanju kmetijskih zemljišč, in ga poslala ministrstvu za okolje in prostor.
Svet območne enote se je seznanil tudi z informacijo o poteku ocenjevanja škode, ki jo je v kmetijstvu povzročila letošnja suša. Kot je povedal Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, sicer pa tudi član sveta, so občine do 23. septembra sprejemale prijave kmetov o poškodovanosti kultur, prijave pa bodo do 9. oktobra vnesle v aplikacijo Ajda. Na očitek, da bi kmetijska svetovalna služba morala kmetom bolj pomagati pri ocenjevanju škode in izpolnjevanju obrazca o prijavi škode, je Golc dejal, da so se svetovalci zadnja dva meseca ukvarjali samo s sušo in da so v svetovalni službi spodbujali kmete k temu, da so sami izpolnili obrazec o prijavi škode in tudi sami ocenili poškodovanost posameznih kultur. Njihove ocene bodo v nadaljnjih postopkih primerjali z najvišjo stopnjo poškodovanosti kultur, ki jih je za vsako katastrsko občino določila kmetijska svetovalna služba. Realnost prijav bodo v sodelovanju z inšpekcijo preverile regionalne in občinske komisije za ocenjevanje posledic naravnih nesreč. V razpravi je bilo slišati mnenje, da nekateri kmetje pri ocenjevanju škode pretiravajo in da bi bilo v prihodnje postopek ocenjevanja treba avtomatizirati in za dokazovanje poškodovanosti kultur uporabljati satelitske posnetke in aplikacijo Sopotnik.
Na seji so obravnavali tudi problematiko volka v jeseniški občini. Po podatkih, ki so jih predsedniku odbora jeseniške izpostave Petru Razingerju posredovali iz Agrarne skupnosti Koroška Bela, so rejci letos dali na planino Belščica tristo ovc, domov so jih prignali sto manj, volk italijanskega porekla pa naj bi jih po podatkih zavoda za gozdove glede na najdena trupla in druge dokaze pokončal le dvajset. Rejci ugotavljajo, da je škoda bistveno večja od dokazane. Že junija so zahtevali od ministrstva za okolje in prostor odločbo za odstrel, zdaj to zahtevajo ponovno, saj želijo vedeti, kako naprej. Če država ne bo ukrepala, bo konec paše drobnice in planina se bo zarasla. Predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek je ob tem dejal, da je Evropska unija že zrahljala zaščito volka in da mora zdaj to storiti tudi Slovenija. Zbornica že priganja pristojni ministrstvi, da volka uvrstita med lovno divjad, tako kot je pred leti storila za šakala, in da denar za izplačilo škod po volku še naprej zagotavlja država.
