Demografija EU

Povzetek poročila

Evropska komisija je julija 2026 objavila že tretje poročilo o demografskih spremembah v EU. V nadaljevanju preberimo povzetek. »Glede na podatke Skupnega raziskovalnega središča (JCR) Evropske komisije je prebivalstvo Evrope s 450,6 milijona ljudi trenutno blizu svoje najvišje vrednosti. Že do leta 2050 naj bi padlo na 445 milijonov, do leta 2100 pa na 398,8 milijona, kar pomeni padec za 11,7 odstotka in enako raven kot v 70. letih preteklega stoletja. Obenem pa Evropejci, zahvaljujoč napredku v zdravstveni oskrbi, življenjskemu standardu in socialnim razmeram, živijo tudi dlje kot kdaj koli – leta 2024 je pričakovana življenjska doba znašala 81,5 leta, do leta 2100 bo ta za ženske že 90, za moške pa 86 let. Že do leta 2050 bo skoraj vsak tretji prebivalec EU-ja star 65 ali več let, medtem ko je trenutno takih petina. Leta 2023 rojeni otrok lahko pričakuje, da bo do 75. leta starosti živel brez večje bolezni. V Bruslju v teh spremembah prepoznavajo velike izzive, od težav na trgu dela in v javnih financah do pritiska na sisteme oskrbe. Število ljudi, ki potrebujejo oskrbo, naj bi do leta 2070 naraslo s 36 na 48 milijonov. Avtorji poročila poudarjajo, da Evropska unija s ciljnimi ukrepi državam članicam pomaga blažiti učinke demografskih sprememb. Med drugim navajajo omogočanje starejšim prebivalcem, da ostajajo delovno aktivni dlje, če želijo, in krepitev produktivnosti z inovacijami in umetno inteligenco. Obenem v daljši življenjski dobi vidijo tudi priložnosti. Kot eno od teh navajajo odpiranje novih trgov za izdelke, storitve in inovacije, namenjene starejšim. Da je treba spremembe spremeniti v priložnosti, meni tudi evropska komisarka Dubravka Šuica /nekdanja županja Dubrovnika in poslanka hrvaškega Sabora/. 'Živimo daljša, bolj zdrava življenja kot kdaj koli, kar je eden naših največjih dosežkov. A demografske spremembe preoblikujejo naše družbe, naša gospodarstva in naše trge dela in ukrepati moramo zdaj, da te spremembe spremenimo v priložnosti,' je sporočila.«

Gospodarstvo dolgoživosti

Berimo še naprej. »Čeprav je daljša pričakovana življenjska doba znak napredka, pa se EU spopada s tako imenovanim 'gospodarstvom dolgoživosti', v katerem bo treba zagotoviti več finančnih sredstev in delovne sile za sisteme dolgotrajne oskrbe. Hkrati bo treba prilagoditi pokojninsko politiko, da bi se izognili razmeram, kakršne se nakazujejo v Franciji, kjer povprečen zaposleni zasluži manj od povprečnega upokojenca. Zaradi nizke rodnosti se bo delovno sposobno prebivalstvo zmanjševalo, zato Bruselj kot ključne ukrepe našteva večjo zaposlenost žensk, podaljševanje delovne aktivnosti starejših, če to želijo, vlaganja v izobraževanje in prekvalifikacije, večjo produktivnost s pomočjo digitalizacije, avtomatizacije in umetne inteligence ter privabljanje kvalificiranih priseljencev iz tretjih držav. Ob tem poudarja, da bi morala prednostna naloga ostati predajanje novih znanj ljudem, ki so že v EU-ju. Komisarka Šuica je poudarila, da so migracije 'nujnost' v boju proti krčenju delovne sile, saj so tisti, ki se želijo priseliti v EU, delovno aktivni. Poročilo opozarja tudi na velike razlike med regijami, pri tem pa se najhitreje praznijo številna podeželska območja ter deli vzhodne in južne Evrope, medtem ko večja mesta in gospodarsko uspešnejša območja prebivalstvo pogosto še pridobivajo zaradi priseljevanja. Zato bodo morale države prilagoditi stanovanjsko politiko, promet, zdravstveno oskrbo in druge javne storitve različnim regionalnim potrebam. Osrednje sporočilo poročila je, da demografskih smernic ni mogoče ustaviti, mogoče pa se jim je prilagoditi. Evropska komisija zato države članice poziva, naj že zdaj sprejmejo ukrepe za povečanje produktivnosti, boljše izkoriščanje delovne sile, prilagoditev sistemov socialne zaščite ter izkoriščanje gospodarskih priložnosti, ki jih prinaša dolgoživa družba.« (Vir: MMC RTV SLO)

Incident v Ceuti

V začetku avgusta je EU doživela nov migrantski incident. V špansko eksklavo Ceuta na severni obali Maroka je ilegalno vstopilo okrog 72.000 prebežnikov, večinoma mladih moških. Na obalo Ceute so priplavali. Maroška vlada, ki je dogajanje le opazovala, je izjavila, da so za ta incident med drugim krive dezinformacije na družbenih omrežjih in trgovci z ljudmi. Večina je bila že vrnjena v Maroko, kar je kratkoročni operativni in diplomatski uspeh. A glede na gornje demografsko poročilo ostaja vprašanje, s katerimi ljudmi bi kazalo povečati in pomladiti prebivalstvo EU. Najbolj naravno bi bilo, da bi se Evropejci sami bolj razmnoževali. Če se ne bomo, nas bodo pomnožili drugi …