Policija bo do nedelje poostreno preverjala psihofizično stanje voznikov. / Foto: Tina Dokl
Policija bo do nedelje poostreno preverjala psihofizično stanje voznikov. / Foto: Tina Dokl
Alkohol terjal enajst smrtnih žrtev
Do konca maja je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, umrlo že enajst oseb, v istem lanskem obdobju pa pet.
Ljubljana – Ta teden poteka nacionalna preventivna akcija Varno brez alkohola in drog, ki jo vodita Agencija za varnost prometa (AVP) in policija. Namen akcije Varno brez alkohola in drog je preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in psihoaktivnih snovi ter povečanje zavedanja o posledicah takšnega ravnanja. Policija v času akcije, ki poteka do nedelje in tudi na ravni Evropske unije, poostreno preverja psihofizično stanje voznikov, v petek pa bo potekal tudi mednarodno usklajen maraton nadzora.
»Že majhne količine alkohola vplivajo na reakcijski čas, presojo in sposobnost varne vožnje. Posledice ene same nepremišljene odločitve pa nas lahko spremljajo vse življenje in usodno zaznamujejo več generacij. Vsaka smrt na cestah namreč poleg žrtve zaznamuje še vsaj sto ljudi – svojcev, prijateljev, sodelavcev,« pravi Saša Jevšnik Kafol, direktorica AVP. Ob tem poziva vse, ki gredo na zabavo ali prireditev, kjer bodo pili alkohol, da naj vnaprej načrtujejo prevoz domov s taksijem, javnim prevozom ali z določitvijo treznega voznika.
Vožnja pod vplivom alkohola ali drog sicer ostaja eden glavnih vzrokov najhujših prometnih nesreč v Sloveniji. Še vedno je vsaka deseta prometna nesreča posledica alkohola, alkoholizirani povzročitelji pa povzročijo od 25 do 30 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Leta 2025 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola oziroma drog umrlo 31 ljudi, kar predstavlja tretjino vseh žrtev na slovenskih cestah.
Do 31. maja letos je bilo zabeleženih 493 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu, kar je 12 odstotkov manj kot v istem obdobju lani (563). V teh nesrečah je življenje izgubilo enajst oseb, lani pa 5. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v prometnih nesrečah je znašala 1,41 grama alkohola na kilogram krvi (lani 1,37). »Zakonska meja pri nas je 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, kar pa ne pomeni varne meje za udeležbo v prometu! Za voznike začetnike in poklicne voznike velja ničelna toleranca (0,0),« opozarjajo v AVP.
Povzročitelji pod vplivom drog so lani povzročili 84 prometnih nesreč (kar je slab odstotek vseh nesreč), v kombinaciji alkohola in drog pa 83 nesreč, leta 2024 pa 81 oziroma 72 prometnih nesreč. Ti povzročitelji so bili lani odgovorni za sedem odstotkov prometnih nesreč z umrlimi udeleženci. Podatki do konca letošnjega maja kažejo, da je bilo pod vplivom drog 29 povzročiteljev prometnih nesreč, pri čemer je ena oseba izgubila življenje.