Naravna nesreča hud udarec

Kakšen je obseg škode v občini Cerklje?

Močan veter, dež in ponekod še toča so najbolj prizadeli jugovzhodni in južni del občine. Moram reči, da sem bil zaprepaden, ko sem v četrtek zjutraj obiskal vasi, kjer je bilo najhuje, in videl, kakšno razdejanje je neurje povzročilo v nekaj minutah.

V petek smo na Upravo RS za zaščito in reševanje poslali grobo oceno nastale škode. Po opravljenih ogledih kaže, da je poškodovanih več kot petsto hektarov kmetijskih površin. Prizadetih je več kot petdeset obdelovalcev zemljišč, škoda na posevkih je od osemdeset- do stoodstotna. Prva ocena škode na poškodovanih objektih v Zalogu in Lahovčah znaša blizu tri milijone evrov. Natančnejša višina škode bo znana, ko bodo prizadeto območje pregledale ocenjevalne komisije.

Je bila kje potrebna evakuacija?

Po mojih informacijah ne. Ne huje poškodovanih objektih, kjer bo treba opraviti obsežnejšo sanacijo, so gasilci v četrtek pomagali z začasno zaščito pred dežjem.

Kako ste se pravzaprav odzvali na divjanje neurja na ravni občine?

Gasilci so nemudoma odreagirali. Na teren so odšli v času neurja, naredili so, kar so v danem trenutku glede na zahtevne razmere in velik obseg posledic lahko. V intervencijah in pri ocenjevanju nastale škode je v sredo zvečer in zgodnjih nočnih urah sodelovalo več kot sto gasilcev iz Gasilske zveze Cerklje. V četrtek smo dobili dodatno pomoč, poleg domačih gasilskih društev so posledice neurja odpravljale enote iz gasilskih zvez Mestne občine Kranj, Kokra, Tržič, Radovljica, Bled - Bohinj in Škofja Loka, sodelovali so poklicni gasilci, Civilna zaščita Gorenjske in drugi. S skupnimi močmi jim je uspelo opraviti nujno sanacijo poškodovanih objektov. Izrečem lahko vse pohvale za njihovo učinkovitost, predvsem pa za hiter odziv in stalno pripravljenost priskočiti na pomoč v naravnih in drugih nesrečah.

Okoli 350 objektov v Zalogu in Lahovčah je bilo brez elektrike, zato je občinski štab Civilne zaščite na Civilno zaščito Gorenjske poslal zahtevo za agregate. Predali smo jih tistim občanom, ki so jih potrebovali. Elektro Gorenjska je ob tem tudi intenzivno odpravljal posledice na daljnovodu.

V Zalogu smo namestili zabojnik, kamor krajani lahko odložijo mešane gradbene odpadke, ki so se nabrali na dvoriščih po neurju. Nekateri bodo potrebovali krovce in morda še druge obrtnike, zato smo jim posredovali informacije, na koga se lahko obrnejo; nekaj možnosti za to je tudi v domači občini. Poleg tega smo v križišču za naselje Lahovče na cesti Zalog–Klanec vzpostavili zaporo, saj se je na prizadetem območju povečalo število radovednežev.

Prizadete kraje so obiskali nekateri predstavniki države. Kaj pričakujete z njene strani?

Obiski ministrov in drugih predstavnikov pristojnih institucij na nek način lahko prispevajo k dvigu morale, vsekakor pa pričakujemo, da ne bo ostalo le pri tem. Na našem območju so bili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Cigler Kralj, minister za obrambo Valentin Hajdinjak, predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije oziroma službe kmetijskega svetovanja, Gasilske zveze Slovenije in Uprave RS za zaščito in reševanje, med njimi generalni direktor uprave Leon Behin in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Nadejamo se, da bodo na podlagi tega, kar so videli v naši občini in na drugih prizadetih območjih, čim prej pripravili podlage za ocenjevanje škode in dodelitev sredstev za odpravo posledic.

Glede na dosedanje informacije v kratkem pričakujemo sklep uprave za zaščito in reševanje o začetku ocenjevanja ter podrobnejša navodila, kako pristopiti k temu. S strokovnjaki za ocenjevanje škode na kmetijskih zemljiščih in pridelkih smo že sodelovali, če upoštevam izkušnje, bi po mojem mnenju lahko hitro oblikovali komisije, ki bodo naredile ocene škode v kmetijstvu. Poleg teh pa bomo morali v naslednjih dneh pridobiti še strokovnjake za presojo poškodovanosti objektov. Ko bomo pridobili vse podatke, jih bomo vnesli v aplikacijo za ocenjevanje škode Ajda. Kot rečeno, upamo, da bodo postopki na državni ravni stekli čim hitreje in da bodo čim manj zapleteni. Na občini bomo skušali biti čim bolj operativni. Informacije o postopkih oziroma prijavi škode bomo objavili na občinski spletni strani, na voljo bomo tudi za dodatne informacije.

Pogoste in obsežne vremenske ujme odpirajo tudi vprašanje, kaj lahko storimo za večjo odpornost. Kaj menite?

To, kar doživljamo, je gotovo treba vzeti v obzir pri novogradnjah, naprej pri umeščanju v prostor in kasneje pri načrtovanju ter gradnji objektov. Prav tako je smiselno, če na to pomislimo pri obnovah in sanaciji. Poleg tega priporočam zavarovanje imetja in pridelkov na kmetijskih zemljiščih. Lahko povem, da smo na občini že razmišljali, da bi kmetom subvencionirali zavarovanje, vendar nam je bilo to odsvetovano, češ da država sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje.

Velika preizkušnja za vse, občane in občino, so bile poplave leta 2023. Leta 2014 smo doživeli žledolom, večkrat so nas prizadeli vetrolomi, suše in še bi lahko našteval. Vsaka naravna nesreča pomeni udarec za posameznika in skupnost, zato ne bo šlo brez prilagajanja podnebnim spremembam.

Na občinski infrastrukturi tokrat k sreči ni bilo večjih posledic. Iz proračuna bomo namenili dodatna sredstva za kritje stroškov, ki so nastali zaradi obsega intervencij. To smo storili tudi po vetrolomu na Štefanji Gori, kjer je bilo konec marca poškodovanih okoli 85 odstotkov vseh objektov.

Tukaj lahko še dodam, da se je ob neurju minulo sredo ponovno kot zelo dobra izkazala odločitev za umeščanje elektroenergetskih vodov pod zemljo. Veliko težavo je namreč predstavljalo tudi to, da prebivalci prizadetih krajev zaradi poškodovanih napeljav niso imeli elektrike. Zalog in Lahovče ter poleg njiju še Glinje, Šmartno in Cerkljanska Dobrava spadajo v okoliš Elektra Ljubljana, preostali del občine Cerklje pa z električno energijo oskrbuje Elektro Gorenjska, s katerim smo že konec devetdesetih let začeli sodelovati pri nadomeščanju daljnovodnih povezav s kablovodi. Prve korake smo naredili s tedanjim direktorjem Dragom Štefetom in dolgoletnim vodjo krajevnega nadzorništva Cerklje-Visoko Borisom Mušičem.

Trudimo se tudi na področju načrtovanja protipoplavnih ukrepov, kjer se srečujemo z različnimi izzivi, od tega, da so postopki na državnem nivoju dolgotrajni, do tega, da se srečujemo s strokovnjaki, ki ne poznajo terena. Slišim, da sem naporen, ker opozarjam, da je odziv prepočasen. Moj odgovor je: gre za našo varnost. Kmalu bodo minila tri leta od katastrofalnih poplav. Najdlje smo s projektom Suhi graben, s katerim želimo zmanjšati poplavno ogroženost osrednjega dela občine Cerklje; konec maja se je zanj začel postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.