Kaj se je v resnici zgodilo

Rudno polje – Ponesrečen zasilni pristanek vojaškega transportnega letala, ki je peljalo štirideset vojakov, na teritoriju izven EU in držav članic Nata, večje število smrtnih žrtev, nekaj preživelih ... Posebno grožnjo so predstavljale milice, ki so delovale v nestabilnem političnem sistemu neimenovane države, ter sum na možnost okužbe z ebolo.

Tako so si zamislili okoliščine, v katerih so pripadniki vojske, policije, Civilne zaščite in drugih institucij iz Slovenije in tujine preizkušali krizno odzivanje v primeru letalske nesreče. Gre za najbolj kompleksen scenarij v več kot dvajsetletni zgodovini vaje, je poudaril polkovnik Miha Klavžar, glavni preiskovalec ministrstva za obrambo za preiskovanje letalskih nesreč in resnih incidentov vojaških zrakoplovov, ki je vodil vajo.

Namen vaje kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo 2026 je bil preveriti in dopolniti krizne načrte v primeru letalske nesreče izven Slovenije, vzdrževanje potrebne usposobljenosti preiskovalcev ter usposabljanje novih članov in stalnih strokovnih sodelavcev stalne komisije ter drugih sodelujočih, so pojasnili organizatorji, Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo v sodelovanju z Nacionalnim forenzičnim laboratorijem ministrstva za notranje zadeve.

V vajo so bili vključeni pripadniki različnih rodov Slovenske vojske, kriminalistične policije, državnega tožilstva, Civilne zaščite, Inštituta za sodno medicino, Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter drugi udeleženci.

Novost na tokratni vaji je bila kontrola zračnega prostora, za katero je bil odgovoren Tilen Berger, namestnik glavnega preiskovalca. »Na današnji vaji je bilo večje število zrakoplovov, poleg helikopterja tudi več dronov različnih operaterjev. Zato smo se odločili, da uvedemo funkcijo nadzora zračnega prostora in posamezne zrakoplove z namenom, da preprečimo morebitno trčenje, spuščamo v zrak samo po mojem dovoljenju.«

Med skupaj več kot sto udeleženci so bili tudi pripadniki letalskih preiskovalnih organov iz šestih partnerskih držav. Eden od njih, predstavnik nemških zračnih sil Fabian, ki dela v upravi za letalsko varnost, je tako poudaril pomen mednarodnega sodelovanja na vajah, kakršna je bila tokratna na Pokljuki. Na vprašanje, kaj mu je tokrat predstavljalo največji izziv, pa je odgovoril: »Na terenu smo zbrali dokaze, to je prvi del naloge. Nadaljevali bomo v pisarnah in laboratorijih, kjer jih bomo pregledali in ugotovili, kaj se je v resnici zgodilo, ter se seveda naučili, kaj bi lahko v prihodnosti naredili bolje, da bi se izognili nesreči.«