Petek, ko zvonovi utihnejo

Veliki petek, obhajamo ga danes, je poseben dan v Katoliški cerkvi, saj utihnejo zvonovi in v cerkvah ni maš, ko je zapovedan strogi post in se verniki po cerkvah klanjajo božjemu grobu.

Kranj – »Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše. Oltar je brez vsega okrasja. Samo dve sveči sta stali na njem. Tabernakelj je odprt in prazen, pred njim je v temno tančico zagrnjen križ. Mrtvaško vzdušje v cerkvi se je preneslo tudi na domove in v vsakdanje življenje. Veliki petek je dan žalosti,« je o velikem petku zapisal etnolog dr. Niko Kuret.

O pomenu velikega petka v krščanskem verovanju in o običajih tega dne smo se v sredo pogovarjali s kranjskim župnikom dr. Andrejem Nagličem.

»Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki je priprava na največji krščanski praznik veliko noč, na praznik vstajenja Jezusa od mrtvih, ki je tudi upanje na naše večno življenje. Je spomin na Jezusovo trpljenje in temu primerno je tudi bogoslužje tega dne. Najprej častimo razkrit daritveni oltar brez prtov, ki je tako samo gol kamen brez okrasja. Jezus in vse svete podobe so zakrite. Duhovnik se v obredu uleže na tla in s tem simbolično pokaže, da je bil Jezus oropan vsega človeškega dostojanstva. Drugi del obreda velikega petka je poslušanje božje besede o Jezusovem trpljenju, Jezusovega pasijona. V večjih cerkvah se pasijon običajno poje in tako bo tudi drevi ob sedmih v naši župnijski cerkvi. Izrečenih bo deset prošenj. Sledita čaščenje križa, na katerem je Jezus umrl, in obhajilo z neposvečenimi hostijami. Te se potem nesejo v božji grob. Na veliki petek ni zvonjenja. Običajno rečemo, da so zvonovi 'zavezani' ali da 'gredo v Rim'. Vse druge dneve v letu se zvonovi oglasijo ob treh popoldne in s tem oznanjajo Jezusovo smrt na križu. Del obredja velikega petka je tudi križev pot, ki nas iz območja svetnega potegne v svet duhovnega,« je povedal o obredih velikega petka dr. Andrej Naglič.

Postimo se za dušo, ne telo

Za veliki petek je zapovedan strogi post. To je ob pepelnici drugi strogi postni dan, v katerem se moramo vzdržati mesa in se smemo v starosti od 18 do 60 let le enkrat do sitega najesti. Za običajni petkov post pa je prepovedano uživanje mesa za vse, ki so starejši od 14 let, razen če so petki praznični dnevi.

Post pa dobiva sodobnejše oblike, ko posamezniki sklenejo, da ne bodo pili alkohola in uživali mesa ter opustili kajenje.

»To ni krščansko, ampak pogansko, hedonistično pojmovanje posta,« poudarja dr. Naglič. »Če se postimo samo zato, da bomo okrepili telesno zdravje, se ne ravnamo po krščanskih načelih, ampak malikujemo telo in sledimo sodobnim trendom in komercializaciji. Tako postenje zavračajo vsa verstva. Krščanski post krepi duha in tudi telo, vendar ne le za zemeljsko življenje od rojstva do smrti, ampak tudi po njej. Obstaja namreč tudi duhovno življenje, ki presega telesno, tuzemsko življenje,« pravi dr. Naglič.

»Ljudje spoštujejo veliki petek, vendar ne vedo dovolj, kaj je izročilo tega 'najbolj žalostnega dneva' v letu. Bolj bi se morali zavedati minljivosti tega življenja in kratkotrajnosti vsega, kar nas obdaja. Ker nas materializem zasužnjuje, je minljiv in nam ne prinaša večne sreče, se moramo bolj odpreti duhovnemu, ki je trajno. Veliki petek je priložnost za premislek o tem, za pogled vase in za začetek drugačnega življenja, če gre v sedanjem kaj narobe. Obredi velikega petka nam lahko pomagajo pri tem,« je povedal kranjski župnik dr. Andrej Naglič.