Nevarna kombinacija

Nekako v grobem povprečju se ljudem življenje zaplete okoli 40. leta. Takrat smo približno na polovici življenja in duša nehote naredi bilanco za nazaj in pogled naprej. To je neka prelomnica, ko lahko življenje obrnemo v drugo smer. Kaj se takrat zgodi? Ljudje se ločijo ali bolj intenzivno premlevajo svojo ločitev od moža oz. žene, ugotovijo, da so z vsemi sosedi skregani, pravijo, da so prijatelji kar odšli, neuspešno so zamenjali več služb, zakonca sta se oddaljila in ugotavljata, da v tem hladu nočeta več živeti, otroci staršem povejo, naj se že enkrat nehajo vsak dan prepirati, odrasli otroci povedo, da stanje duha v hiši ni dobro, ljudem propade podjetje, umrejo starši ali dober prijatelj, zavedajo se, da preveč alkohola škodi, da garajo po 14 ur na dan že deset let …, skratka, ugotavljajo, da nekaj ni v najboljšem redu. Slaba volja se povečuje.

V prejšnjih člankih smo rekli, da človek deluje na štirih nivojih – razum, čustva, telesni občutki in duhovnost. Nevarna kombinacija je reševati »življenjsko slabo voljo« brez čustev in poslušanja telesa. Tako ljudje najprej želijo svoje težave reševati z dodatnim razumom: začnejo brati dodatne knjige, znanstvene raziskave, gledajo filmčke na YouTubu, poslušajo podkaste, obiskujejo predavanja na temo osebnostne rasti, cel kup denarja zapravijo za razne dušebrižnike, razpravljajo s kolegi … skratka z razumom želijo novo znanje in predvsem premišljujejo, kaj je treba dodatno storiti, da se jim življenje uredi ali vsaj spravi v novo smer. Po nekaj letih ugotovijo, da je stanje precej podobno. Preprosto trpijo še naprej in ne vedo več, kaj storiti. Samo razumski pristop ne deluje.

Nato se spomnijo, da jih je stara mama kot otroka vodila v cerkev k maši, kjer so molili. Investirajo čas v duhovnost. Eni začnejo veliko moliti, hodijo k maši, dajejo za maše, drugi meditirajo, tretji izvajajo jogo, četrti se povezujejo z angeli in vesoljem, peti prisegajo na animizem. Prepričani so, da jih bo samo duhovnost rešila. Na vprašanje, koliko časa se res že intenzivno ukvarjajo z duhovnostjo, povedo npr. tri leta. Njihovo notranje nezadovoljstvo (trpljenje) se ne zmanjšuje. Kako je to mogoče? Zato, ker ne upoštevajo človeka kot celote. Izpuščajo čustva in telo, osredotočajo se le na razum in duhovnost. Pisali smo že o nujnosti ravnotežja razuma, čustev, telesnih občutkov in duhovnosti. Samo z razumom in duhovnostjo je nemogoče rešiti osebnostne in vsakodnevne težave in težavice. V tem primeru zanemarjamo polovico sebe, kot da je nočemo upoštevati.

Ljudje, ki živijo le z razumom in duhovnostjo, so šokirani, ko začnejo spoznavati, kaj vse živi v njihovi notranjosti. Ta naša duša nas pa čaka, in čaka, in čaka. In čaka.