Namesto po novega na popravilo

V letošnji akciji Podaljšaj lajf svojemu aparatu – servisiraj sodeluje tudi Kranjčan Sašo Šegula, ki se s servisiranjem računalnikov ukvarja že trinajst let. Akcija bo pod okriljem družbe Zeos, ki poziva k odgovornemu ravnanju s potrošniškimi elektronskimi aparati, potekala vse do 5. aprila.

Kranj – »Na odločitev za popravilo računalnika vplivajo različni dejavniki, kot so vrednost naprave, stroški popravila ter dostopnost novih ali nadomestnih delov,« pravi Sašo Šegula. »Na splošno se večina ljudi nagiba k popravilu, a enako pogosta je tudi odločitev, da nedelujoč računalnik enostavno zamenjajo za novega,« pojasnjuje Šegula, ki sicer opaža, da velik odstotek uporabnikov pred zamenjavo računalnika serviserja zaprosi za mnenje glede smiselnosti popravila. »Od teh se jih približno devetdeset odstotkov odloči za popravilo.«

Računalniki se srečujejo z različnimi težavami, od programskih do strojnih. Med najpogostejšimi so okvare diskov, poškodbe zaslonov, počasno delovanje, prekomerno segrevanje, težave z zagonom, s programsko opremo ali pomnilnikom in napake operacijskega sistema. »Ljudje pogosto med uporabo računalnika pijejo kavo ali druge napitke, ki se lahko v trenutku nepazljivosti polijejo po tipkovnici, kar je še eden od razlogov za neljubo okvaro.«

Kakovost izdelave slabša

Čeprav so novejši računalniki zmogljivejši, je kakovost izdelave ohišja slabša, saj prevladuje plastika, kar zmanjšuje njihovo trpežnost. Poleg tega so komponente bistveno manjše, pojasnjuje Šegula. Življenjska doba računalnika je zato vedno krajša. Na splošno se sicer pričakuje daljša življenjska doba pri namiznih računalnikih, medtem ko naj bi prenosni računalniki odpovedali prej. Če smo jih nekoč lahko uporabljali tudi do sedem let ali več, današnji modeli lahko začnejo kazati težave že v prvem letu uporabe. Vendar, kot dodaja, to ne pomeni, da računalniki ne morejo služiti bistveno dlje. »Tudi garancijska doba je bilo nekoč daljša, denimo do tri leta, danes imamo srečo, če naletimo na garancijo dveh let,« opozarja Šegula.

Ob tem je kot zanimivost dodal, da se ljudje, kljub temu da imajo računalnik vedno na istem mestu, pogosteje odločajo za prenosne računalnike namesto stacionarnih, čeprav so ti običajno dražji, počasnejši in tudi dražji za servisiranje. »Prenosni računalniki so morda bolj priljubljeni zaradi manjšega prostorskega odtisa,« meni sogovornik.

Stroški popravil nižji

Servisiranje računalnika predstavlja pogosto bolj ekonomično izbiro kot nakup novega. Stroški popravil so namreč v veliki meri nižji v primerjavi s ceno nove naprave. Poleg tega določena popravila, kot so zamenjava trdega diska, nadgradnja RAM-a ali menjava baterije, niso le razmeroma preprosta za izvedbo, ampak lahko tudi znatno izboljšajo delovanje računalnika. »Z zamenjavo starega diska z novejšim lahko dosežemo tudi do trikrat hitrejše delovanje računalnika,« zagotavlja serviser. Okoljska odgovornost je prav tako pomemben razlog za popravilo, saj lahko uporabnik s servisiranjem oziroma popravilom prispeva k zmanjšanju elektronskih odpadkov in ohranjanju naravnih virov.

»Popraviti je možno tudi okvaro na matični plošči prenosnika, osnovnem računalniškem vezju, vendar so novejši prenosniki tako kompaktni, procesorje imajo integrirane na matični plošči in napajanje prek USB-C, da je popravilo možno le v približno desetih odstotkih. Zamenjava matične plošče pa je zaradi integriranega procesorja tako draga, da se ljudje skoraj raje odločijo za nakup novega računalnika,« je pojasnil.

Ko opazimo težavo z računalnikom, je smiselno, da ga čim prej odnesemo na servis, vendar pred tem ne smemo pozabiti na varnostno kopiranje podatkov. Posebej to velja v primeru resne okvare diska, kjer je izguba podatkov pogosta. Zato je priporočljivo, da najpomembnejše podatke vedno hranimo na dveh različnih mestih, kot sta zunanji disk in USB ključ za dodatno varnost.

Redno vzdrževanje

Če se kljub vsemu odločimo, da bomo star računalnik zamenjali za novega, lahko odsluženega prodamo ali podarimo, saj so delujoče komponente lahko še vedno uporabne. »Idealno bi bilo vzpostaviti zbirališče za rabljene računalnike, kjer bi se vsi delujoči deli ohranili in ponovno uporabili.«

Šegula je poudaril tudi pomen rednega servisiranja računalnikov, ki ne preprečuje le kopičenja prahu in s tem povezanega tveganja pregrevanja, ampak tudi zagotavlja optimalno delovanje naprave. Pojasnil je, da so na novih računalnikih pogosto nameščeni številni nepotrebni programi, ki jih je smiselno odstraniti in na ta način optimizirati operacijski sistem. »Skrbno ravnanje in redno vzdrževanje sta ključna za dolgo življenjsko dobo in zanesljivo delovanje računalnika,« je sklenil Šegula.