Že zdaj učenje materinščine

V mnogih šolah otrokom priseljencev že ponujajo učenje kulture in maternega jezika, kar naj bi zdaj formalizirali z zakonom o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ.

Kranj, Jesenice – Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je na seji v državnem zboru v zvezi z omenjenim zakonom pojasnil, da bo glede na sprejeta dopolnila k zakonu naloga ministrstva, da spodbuja učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ ter ozavešča o možnostih tega učenja. Tako so po njegovih besedah v zakonu le povzeli, kar so v šolah izvajali že doslej po obstoječi zakonodaji.

To področje že zdaj dobro urejeno

Ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Jakoba Aljaža Kranj Lucija Rakovec je pojasnila, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že vrsto let podpira izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke drugih narodnosti v osnovnih in srednjih šolah. »Sredstva za izvajanje dopolnilnega pouka zagotavljata ministrstvo ter država ali države, katerih jezik se poučuje – torej je ta pouk za učence brezplačen.« Na OŠ Jakoba Aljaža v letošnjem šolskem letu izvajajo dopolnilni pouk srbskega jezika in kulture, ki ga obiskuje 13 učencev, v preteklem šolskem letu je bilo vključenih 18 učencev. »V preteklosti, ko je bilo dovolj interesa, smo izvajali tudi učenje makedonskega jezika, v katerega je bilo vključenih manj otrok, žal pa kljub ponudbi lani ni zaživel ponujen pouk bosanskega jezika, za katerega smo dobili prijavo le od dveh učencev,« je razložila Lucija Rakovec in dodala, da mora učenec, ki obiskuje dopolnilni pouk, izpolnjevati pogoje, da vsaj eden od staršev kot materni jezik govori jezik, ki ni slovenščina, da ima že osnovno znanje tega jezika, da seveda izraža interes za učenje in da je v Sloveniji že nekaj let. »Torej gre za otroke, ki imajo večinoma že zelo dobro usvojeno znanje slovenskega jezika,« je poudarila. Dopolnilni pouk poteka v popoldanskem času, učitelj pa mora biti po besedah Lucije Rakovec rojeni govorec jezika, ki ga poučuje, in je dolžan poučevati po učnem načrtu, ki ga v ta namen predpiše država, katere jezik se poučuje. »Če takšen učni načrt ne obstaja, učitelj dopolnilnega pouka uporablja načrt oziroma usmeritev za dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur za pripadnike drugih jezikovnih in kulturnih skupnosti v Sloveniji.« Običajno v šolskem letu izpeljejo šestdeset ur tega pouka. Osebno je tako prepričana, da je to področje že zdaj ustrezno urejeno in »da se lahko brez težav pride naproti s poukom materinščine posameznega otroka druge narodnosti, če je le pripravljenost in interes na obeh straneh«.

Spoznavajo tudi kulturo staršev

Podobnega mnenja je v. d. ravnateljice OŠ Koroška Bela Jesenice Sanda Zupan, ki je pojasnila, da so v povezavi z Bosanskim akademskim društvom Slovenije v preteklem šolskem letu svojim učencem omogočili pouk bosanskega jezika. »S sredstvi ministrstva smo nakupili potrebne pripomočke in zagotovili prostor, za izvajanje pouka pa je poskrbelo omenjeno društvo.« Pouk je obiskovalo okrog deset učencev enkrat na teden v popoldanskem času. »V letošnjem šolskem letu pobude s strani društva nismo dobili, očitno ni bilo velikega zanimanja in se za to niso več odločili.« Se ji pa tovrsten pouk zdi dobrodošel, ker otroci ne spoznavajo zgolj jezika, ki se ga večinoma dobro naučijo govoriti že znotraj družine, ampak tudi kulturo svojih staršev. »Generacije, ki so se rodile v Sloveniji, imajo tako možnost bolj natančno spoznati svoje korenine.«

Tako Lucija Rakovec kot Sanda Zupan sta ob tem opozorili še na drug pereč problem, s katerim se srečujejo v šolah, ki jih obiskuje veliko otrok priseljencev. Poleg tega, da se imajo ti otroci možnost učiti materinščine, bi bilo treba razmisliti tudi o dodatnih urah učenja slovenščine, poudarjata.