Duhovnost

V zadnjih člankih smo pisali o razumu, čustvih in telesnih občutkih. Manjka še en nivo človeka. To je duhovnost. Enako pomemben kot prvi trije. Če dobro opazujemo ljudi, bomo opazili, da imamo ljudje zelo različno razvite naštete štiri nivoje človeka. Eni so zelo pametni, drugi prekipevajo od čustev, tretji so popolnoma zamrznjeni glede čustev, le redki čutijo telo navznoter, za duhovnost se pa sodobnemu človeku zdi, da je dimenzija preteklosti. Če hočemo sami sebi dobro, moramo imeti vse štiri nivoje približno v ravnovesju. To pomeni, da se jih moramo zavedati, si jih priznati, jih razvijati in jih porabiti sebi v prid. Zato so nam dani. Človek lahko dobro deluje, funkcionira le kot celota. Kdor živi s človekom, ki deluje samo na razumskem nivoju, bo z leti trpel v čustveni puščavi. Biti pretežno samo v stiku s čustvi in telesnimi senzacijami ter se jim prepuščati nas odnese izven realnosti vsakdanjika. Življenje brez duhovnosti pa nam ne more prinesti smisla bivanja na tem svetu.

Opredelimo duhovnost zelo široko – verjamemo, da je Nekaj ali Nekdo nad nami, Nekaj ali Nekdo, ki nas presega, in verjamemo, celo verujemo, da od Nekod prihajamo in da bomo po smrti Nekam odšli. Skupna vsem svetovnim religijam je vera v Ljubezen. Zakaj potrebujemo duhovnosti kot del sebe? Brez duhovnosti, brez vere v večjo Ljubezen in v večjo Dobroto od mene se ne moremo sestaviti kot Celota. Res pa je, da pomen duhovnosti z leti narašča. Vemo, da imamo do npr. 30. leta starosti drugačne izzive kot po 70. letu. V mladosti si gradimo življenje, v starosti se počasi poslavljamo od bivanja na Zemlji. Moč duhovnosti nas ojača predvsem ob trenutkih, ko nam umrejo najbližji. Ali ko umirajo prijatelji, znanci, sodelavci. Ali ko sami hudo zbolimo. Kaj delamo takrat? Ja, molimo, kajne. Kaj pa nam drugega preostane, ko zdravniki rečejo, da so storili vse, kar znajo. Strah pred smrtjo je velik. Moj stari oče je bil nemški vojak na ruski fronti. Rekel je: »Ko so letele bombe, so molili tudi neverni vojaki.«

Zakaj potrebujemo duhovnost? Kot ima znanost svoje meje znanja, tako imajo tudi psihologija in terapije svoje omejitve. Iskreno verni ljudje imamo veliko prednost pred nevernimi. V spopadu s takšnimi in drugačnimi težavami, ki skozi življenje vsakemu prihajajo kot po tekočem traku, zelo pomaga, ker verujemo, da smo božji otroci, in verujemo, da nam je na razpolago neskončna božja ljubezen. Uporabili smo krščansko terminologijo. Večina Slovencev duhovnost zoži na besedo Bog, drugi pa Božje imenujejo npr. Svetloba, Ljubezen, Vesolje, Neskončna moč. Stik z Duhovnim nas napolni z Lepim in Očarljivim, Smejočim in Navdušujočim, Mirom in Osupljivostjo, Blaženostjo, Svobodo in nepopisno lepo Povezanostjo.