Odgovor

Odgovor na članek V prihodnjih letih upajo na boljši zrak, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 2. februarja 2024

Všeč mi je naslov članka, ker vnaprej predvideva, da bomo občani samo nemo strmeli in tiho upali, da nas Knauf Insulation Škofja Loka enkrat v nedorečeni prihodnosti mogoče pa vendarle preneha zastrupljati oziroma da nas bo blagovolil zastrupljati malo manj.

Izbrani naslov je lakmus stanja družbe. Multinacionalka lahko vdre v družinske hiše in stanovanja, jemlje ljudem zdravje in dušni mir. Za promocijo te umazane rabote in utišanje malega človeka pa se ji odmeri še PR prostor v članku o volonterskem dogodku v organizaciji civilne družbe. In to z izgovorom o uravnoteženju objav. Kakšno je ravnotežje, ko nasproti volonterski civilni iniciativi stoji korporacija, ki samo s podjetjem v Škofji Loki ustvari 205 milijonov evrov prometa in 19 milijonov evrov dobička?

Potem se v članku pojavi sprenevedanje: rezultati meritev so znotraj zakonsko določenih meja. Kot da pisca članka v torek, 30. januarja, na javni tribuni Civilne iniciative Moja Škofja Loka na Godešiču sploh ni bilo.

Prvič: Strokovnjak je jasno povedal, da način meritev, kot ga izvaja Knauf Insulation Škofja Loka, in ki je resnici na ljubo tudi predviden v njihovem okoljevarstvenem dovoljenju, ne more odražati dejanskih izpustov. Knauf Insulation Škofja Loka izpuste meri dvakrat na leto. Sam izbere izvajalca. Sam določi datum (in uro) izvajanja meritev. Izvajalcu na trgu plača za izvedbo storitve. In potem povprečne vrednosti teh dveh meritev projicira na preostalih 363(4) dni v letu. Samo verniki v svetost kapitalizma lahko verjamejo, da ameriški lastniki od uprave pričakujejo številke, ki bi lahko ogrozile umazano proizvodnjo in vsakoletni 15- do 20-milijonski dobiček. Seveda je meritev po prepričanju mnogih dirigirana, saj ljudje nismo za luno. To nam povedo tudi naša čutila, alergije in težave z dihali.

Drugič: Sklicevanje na promet in kurišča je zopet že slišano sprenevedanje. Da, tudi to je težava, ki pa strupenih industrijskih izpustov ne more in ne sme opravičevati. Več je onesnaževal v ozračju, bolj so reakcije med njimi nepredvidljive. Kot je bilo pojasnjeno na tribuni, se učinki množice posameznih onesnaževal na zdravje ljudi ne seštevajo, ampak se multiplicirajo: ena plus ena ni dve, temveč je lahko tri. To je lepo razložil dr. Brvar in tudi eden izmed gostov iz Ilirske Bistrice. Če bi bilo ameriškemu lastniku podjetja kaj mar za lokalne prebivalce, bi v času izrazite inverzije proizvodnjo zaustavil.

Tretjič: Podjetje Knauf Insulation je daleč največji onesnaževalec v Škofji Loki. Njegovi izpusti strupenih snovi obsegajo približno 93 odstotkov vseh merjenih izpustov v Škofji Loki. S tem da je tovarna pri najbolj rakotvornih snoveh vir 100 odstotkov količine vseh izpustov v zrak. Po njihovem prepričanju pa 342 ton in pol izpustov nima vpliva na zdravje. Tolikšna je po zgoraj opisanem modelu meritev količina izpustov obrata ameriške franšize v Škofji Loki. Po prepričanju prizadetih občanov in načinu izvajanja meritev pa je to lahko le vrh ledene gore.

V članku Knauf Insulation navaja zavezo »v smeri doseganja konkretnih in merljivih izboljšav«, kot odprt in argumentiran dialog z vsemi deležniki. Nič pa ni govora o rezultatih dosedanjega »dialoga«, ki so vidni v poročilu o 10-letnem prispevku izpustov: povečujejo se izpusti težkih kovin, izpusti fluorovih spojin so se povečali za 3300 odstotkov, izpusti žveplovega dioksida, ki predstavljajo največji del izpustov, so v porastu. V teh desetih letih in še desetih letih prej in pred tem še velikokrat je podjetje pod raznoraznimi lastniki obljubljalo »čistejši zrak«. Najlepša hvala za obljube in blagor vsem, ki jim verjamete.

Uredništvo Gorenjskega glasa pa naprošam, da ob vsaki omembi podjetja Knauf Insulation v vašem mediju preverite aktualno poročilo o masnem in koncentracijskem onesnaževanju v Škofji Loki ter ga objavite skupaj s člankom oziroma prilepite kot povezavo na logo podjetja. Da bomo vedno zastopani argumentirano in odprto vsi deležniki.

Dean Jug, Podlubnik 160, Škofja Loka