Odpadkov na občinski meji nočejo

Šenčurski svetniki so s soglasnim sprejemom sklepa odločno podprli nasprotovanje Občine Šenčur umestitvi objekta za skladiščenje in obdelavo odpadkov na mejo občine.

Šenčur – Problematika umestitve objekta na zemljišče znotraj avtocestnega priključka Kranj vzhod, kjer bi Komunala Kranj skladiščila in obdelovala odpadke, ima po besedah Aleša Puharja s šenčurske občinske uprave dolgo zgodovino. Ker lokacija v Kranju, kjer se ta dejavnost trenutno izvaja, ni ustrezna, občine solastnice že vrsto let iščejo ustrezno rešitev. Predlagateljica ene od lokacij je bila v preteklosti tudi Občina Šenčur, a do dogovora ni nikoli prišlo.

Kot je pojasnil Puhar, je Občina Šenčur že več kot pred desetletjem predlagala umestitev sortirnice odpadkov ravno na območje znotraj avtocestnega priključka Kranj vzhod. Ker se Mestna občina Kranj (MOK) tedaj ni odločila za odkup njihovega zemljišča na tem območju, so ga prodali na javnem razpisu. Sosednje zemljišče je lastnica, Družba za avtoceste v RS, v prodajo ponudila konec lanskega leta. MOK je uveljavila predkupno pravico in pred kratkim postala lastnica zemljišča. Na njem naj bi Komunala Kranj zgradila objekt za predhodno skladiščenje trdih negorljivih odpadkov, prav tako načrtujejo umestitev logističnega centra za Kranj in okolico, v prihodnosti pa še regijski center za predelavo odpadkov, zlasti biološko razgradljivih.

Kot meni Občina Šenčur, sta MOK in Komunala Kranj pri določitvi lokacije ravnali samovoljno. »Mi smo kot solastniki podjetja z dejstvi le soočeni in nikakor nismo sodelujoči pri sprejemanju ustreznih rešitev,« je poudaril Puhar. Občina Šenčur namreč nikoli ni in ne bo dala soglasja k umestitvi objektov za skladiščenje in obdelavo odpadkov na zemljišču, ki je neposredno ob meji njihove občine.

Konflikt dejavnosti v prostoru

Puhar je še spomnil, da je območje po veljavnih prostorskih aktih obeh občin, tako šenčurske kot kranjske, namenjeno izvedbi poligona varne vožnje, ki ga je nameravalo graditi podjetje Avto Krka. »Načrtovana prostorska ureditev MOK, kakor tudi proces prostorskega načrtovanja na predmetni lokaciji je v popolnem nasprotju z načelom usklajevanja interesov v prostoru. S predlogom sprememb nastanka rabe prostora v OPN MOK se tako ustvarjajo pogoji za nastanek konflikta dejavnosti v prostoru,« je povedal ob zavedanju, da MOK načrtovane prostorske ureditve z Občino Šenčur ni usklajevala. »Nadaljnje dejavnosti na šenčurskem delu se bodo umeščale v skladu z našim veljavnim občinskim prostorskim načrtom, pri čemer bo moral šenčurski svet sprejeti tudi ustrezen OPPN,« je še dodal Puhar.

Odpadki so tudi naši

Na Občino Šenčur so se večkrat obrniti zaskrbljeni krajani krajevne skupnosti Šenčur – Srednja vas, ki napovedujejo ustanovitev civilne iniciative, če bi do gradnje na tej lokaciji prišlo. Nasprotovanje umestitvi objekta za skladiščenje in obdelavo odpadkov na občinski meji, ki naj bi bilo v javnem interesu lokalne skupnosti Občine Šenčur, so s soglasnim sprejemom sklepa podprli tudi šenčurski svetniki.

V razpravi je svetnik David Štrajhar vprašal, ali lahko predlagajo alternativno zemljišče. »Kajti vemo, da so ti odpadki tudi naši odpadki,« je opomnil. Šenčurski župan Ciril Kozjek je ob tem omenil Poslovno cono Hrastje. Povedal je tudi, da se Občina Šenčur dogovarja z ljubljanskim javnim podjetjem Snaga. »Čakamo njihovo ponudbo, da bi lahko po vzoru sosednjih občin Cerklje in Medvode odpadke vozili v Ljubljano, zato kranjskih smeti na meji naše občine res ne potrebujemo in nočemo,« je bil oster župan.

Svetnik Valerij Grašič je ob koncu razprave še poudaril, da je območje ob gorenjski avtocesti in državni cesti Kranj–Brnik elitna lokacija z veliko pretočnostjo prometa. »Na takem mestu nameravajo postaviti objekt s smetmi, ki bo oddajal neprijetne vonjave in bo vsem na ogled. To tja zagotovo ne sodi,« je opozoril Grašič.