Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Volitve 2022
Boji so jih ločili, smrt združila
Na zidu velikovškega pokopališča so prejšnjo sredo odkrili ploščo z imeni štiristo tridesetih padlih v bojih za severno mejo na koroški in na slovenski oziroma jugoslovanski strani.
Po svečanosti v Velikovcu je bila popoldne v Deželnem arhivu v Celovcu odprta razstava z naslovom »Slovenci, za zmiraj gre«, ki so jo ob stoti obletnici plebiscita pripravili v Sloveniji in je bila že na ogled v Ljubljani in Mariboru. Na razstavi so prvič javno predstavljeni nekateri dokumenti iz tega obdobja. Razstava, ki so ji na Koroškem dali podnaslov »Drugi pogled na koroški plebiscit ob njegovi 100-letnici«, je nekaj posebnega. Je prva razstava v tako pomembni koroški deželni ustanovi, ki je bila pripravljena v Sloveniji, in to na temo, ki je boleče zarezala v zgodovino Slovencev v obeh sosednjih državah.
Velikovec – Na velikovškem pokopališču, kjer so skupaj drug ob drugem pokopani koroški »brambovci«, ki so se leta 1918 in 1919 borili za nemško Koroško, borci generala Maistra in vojaki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se bojevali za priključitev Koroške k Jugoslaviji oziroma za našo »severno mejo«, so leta 2013 prvič organizirali svečanost v njihovo čast. Pobudnica skupnega spominjanja je bila Koroška konsenzna skupina, ustanovljena leta 2006, ki je združila nekatere predstavnike slovenske strani in Koroškega Heimatdiensta (KHD), organizacije, ki je po plebiscitu povzročila veliko gorja Slovencem na Koroškem in jih razglašala za izdajalce dežele. Dr. Marjan Šturm, tedanji predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, in predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner sta v imenu obeh strani spoznala, da prihaja čas za pomiritev, za skupno spoštovanje do padlih in za skupno pot v prihodnost. Besede »Umrli so v veri v svojo domovino, ker politika ni našla mirne rešitve mejnega spora« so postale vodilna misel delovanja, ki je rodilo sadove. Oktobrska srečevanja na velikovškem pokopališču so pridobivala pomen, nanje je prihajalo tudi vedno več udeležencev iz Slovenije, v organizacijo prireditev so se vključevali tudi mladi. Ko so si pred tremi leti pred spomenikom klečečega vojaka na velikovškem pokopališču segli v roke predstavniki konsenzne skupine in Zveze društev generala Maistra iz Slovenije, so tudi sporočili, da boji za severno mejo v letih 1918 in 1919 in plebiscit leta 1920 niso več dejavnik ločevanja in sovraštva, ampak priložnost za sodelovanje in skupen spomin, ki ga na svoj način dojemajo na slovenski in na koroški oziroma avstrijski strani.
V sredo so člana Koroške konsenzne skupine dr. Marjan Šturm in dr. Josef Feldner in predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec na zidu velikovškega pokopališča odkrili ploščo z imeni 430 padlih v bojih za severno mejo na obeh vojskujočih se straneh. Imena so napisana po abecednem redu ne glede na to, na kateri strani je posameznik umrl! Vojna jih je ločila, smrt pa združila. Pokrovitelja svečanosti sta bila predsednika Republike Avstrije in Slovenije Aleksander Van der Bellen in Borut Pahor. Po video povezavi sta udeležence nagovorila avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug in predstavnik mladih v Koroškem Heimatdiestu Raimund Freithofnig sta v imenu obeh, nekdaj sovražnih strani sporočila, da bodo mladi tudi v imenu na plošči napisanih mrtvih gradili svet miru, sožitja in sodelovanja.
