Slavna pota Podbreške potice

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: / torek, 12. oktober 2021 / 09:54  

Kulturno društvo Tabor Podbrezje že šestnajst let sodeluje v Dnevih evropske kulturne dediščine. Letos je skupaj z interesno skupino Podbreška potica predstavilo skrivnosti te podbreške posebnosti.

Podbrezje – Po pozdravu predsednice Kulturnega društva Tabor Podbrezje Eme Grašič so v petek, na prvi oktobrski dan, v okviru 16. Taborskih dni in Tedna evropske kulturne dediščine na oder podbreškega kulturnega doma najprej stopili Janez Vajkard Valvasor in duhovnik ter misijonar Franc Ksaver Pirc (njuni vlogi sta odigrala Tone Strlič in Milan Debeljak) in gospodinja Micka – odigrala jo je Ana Novak, ki so predstavili spoštljivo zgodovino potice iz Podbrezij. Daca Perne, več let tudi predsednica KD Tabor, pa je razstavila programske knjižice Tedna kulturne dediščine od leta 2006 naprej, v katerih so zapisane Podbrezje med tistimi gorenjskimi kraji, ki sodelujejo v tem projektu.

O podbreških posebnostih in jedeh, še posebej o ajdovi kaši, ki jo je zaužil med svojim obiskom leta 1680, je v svoji Slavi pisal Valvasor. Podbreške jedi, še posebej iz sadja, je v letih 1817 in 1818 opisoval takratni župnik in kasnejši misijonar Franc Ksaver Pirc. Zapisal je podbreški recept za marmelado oziroma »čežano« iz hrušk, so povedali v petek v Podbrezjah. Gospodinja Micka je spomnila na čas v začetku 20. stoletja, ko so narezane suhe krhlje dajali v testo in pekli »prešce«, s katerimi so obdarovali otroke in tako premagovali lakoto. Če jih ne bi, bi se ljudem slabo pisalo … Mojstrici peke Podbreške potice Erna Mokorel in Marija Štaut, obe pravita, da mora vselej tvegano peko spremljati tudi ljubezen do dela, sta pripovedovali zgodbo o razvoju potice, še posebej od leta 1915 naprej, ko je med ljudmi spoštovana kuharica Falentova Rezka kot prva spekla »krhlovo potico«. Rezki je bilo usojeno dolgo življenje. Dočakala je 104 leta! Dobrih sto let kasneje pa je Barbara Pretnar po receptu Falentove Rezke spet spekla Podbreško potico s suhimi jabolčnimi krhlji. Leta 2018 je bilo ustanovljena Interesna skupina Podbreška potica, ki ne skrbi le za ohranjanje kulturne in tudi kulinarične dediščine kraja, ampak vzpostavlja tudi lokalno partnerstvo vseh, ki sodelujejo pri nastanku potice. Leta 2018 so bili Podbrežani prvič nagrajeni za svoj izdelek. Najvišja priznanja za peko so tako že prejele mojstrice peke potice Irena Zupan, Marija Štaut, Barbara Pogačnik, Veronika in Jana Pogačnik, Erna Mokorel in Nataša Kne.

Lepa, dišeča, okusna

Jernej Jeglič, vodja Interesne skupine Podbreška potica, je povedal, da v njenem okviru sodeluje že 12 kmetov in 14 gospodinj – mojstric peke Podbreške potice in da si skupina prizadeva za zaščito te enkratne sladice. Za njeno pripravo je potrebnih 17 sestavin, določena pa je tudi velikost »potičnika«, posode za njeno peko. Njena slava je že segla preko meja Slovenije. Tako jo že poznajo v Vatikanu, v Bruslju in še v mnogih drugih krajih Evrope.

O všečnosti senzoričnih lastnosti Podbreške potice je govorila mag. Marlena Skvarča, predavateljica za področje prehrane v Ljubljani, v Mariboru in na Bledu ter priznana preizkuševalka hrane. Povedala je, da na kvaliteto vpliva blizu dvajset senzoričnih lastnosti, tudi harmonija med videzom, kakovostjo, aromo in okusom, njena barva in vonj.

Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora iz Škofje Loke, je govoril o uspešnem razvoju blagovne znamke Babica Jerca in Dedek Jaka, ki se je preimenovala v Babico in Dedek. Na uspešnost blagovne znamke kaže podatek, da je bilo leta 2004 vanjo vključenih 39 kmetij z dopolnilno dejavnostjo, letos pa jih je že 184. Ena najstarejših blagovnih znamk v Sloveniji se lahko pohvali s 40 nosilci in 485 izdelki, vedno več pa je tudi sodelovanja z gostinci. Mag. Andreja Pogačar, prejemnica slovenskega oskarja za embalažo, na podbreško prireditev ni utegnila priti, zato se je s filmom oglasila iz Milana.