Slikarka Helena Vurnik z Dunaja v Radovljico

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / torek, 5. oktober 2021 / 09:39  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (322)

Na Dunaju se je 28. septembra 1882 rodila slikarka in dekoraterka Helena Vurnik, rojena Kottler. Njen oče je bil pravnik poštne direkcije Moric Kottler, mati pa Bronislava, rojena Trug, po rodu Poljakinja.

Po meščanski šoli je obiskovala srednjo šolo za klavir ter štiriletno šolo za risanje in akvareliranje. Štiri leta je študirala na grafični šoli, kjer je delala v olju in grafični tehniki. Študij je nadaljevala na umetniški šoli za dekleta na univerzi v Kunstschule, od koder jo je profesor Rud Jettmar sprejel na svojo specialko. Leta 1910 je dobila šestmesečno državno štipendijo za Italijo. Po vrnitvi si je z izkupičkom za prodana dela v Italiji uredila atelje na Dunaju in se zaposlila kot risarka pri dunajskem dnevniku Extrablatt. S svojimi grafikami je prodrla v umetnostne trgovine in razstavne prostore Künstlerhausa. Novembra 1913 se je poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom, ob Plečniku in Fabianiju enem najbolj priznanih slovenskih arhitektov. Leta 1915 sta se preselila v moževo rojstno hišo v Radovljico in februarja 1919 v Ljubljano.

Že pred prvo svetovno vojno sta skupaj uredila škofijsko kapelo v Trstu. V podobnem slogu sta leta 1919 prenovila tudi cerkev sv. Katarine v Topolu pri Medvodah. Ker je bil Ivan Vurnik eden od treh najbolj spoštovanih arhitektov v Sloveniji, jima je bilo vse odprto. Eden vrhuncev njegove umetnosti iz tako imenovane nacionalne smeri je prav gotovo pisano okrašena zunanjost in pritličje stavbe Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki sta jo skupaj z ženo ustvarila leta 1922. Zasnoval je tudi načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp, in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor. Je avtor centralnega objekta Klinike Golnik in telovadnice na Taboru v Ljubljani. V Mariboru so leta 1928 po njegovih načrtih zgradili Vurnikovo delavsko kolonijo, ki je zgleden primer uspešne socialne gradnje na Slovenskem med obema svetovnima vojnama.

Prirojeno nadarjenost Helene Vurnik, njeno slovansko občutljivost ter slikarske sposobnosti, izoblikovane v okolju in duhu dunajske secesije, je mož spretno vključeval v svoje arhitektonske zasnove. Eno najmikavnejših del za oba je bila obnova zasebne kapele škofa Karlina v Trstu. Zanjo je Helena okoli leta 1915 naslikala olja Marijino oznanjenje, Sv. Andrej in Velikonočno jutro, medtem ko so tri kompozicije z motiviko iz Kristusovega življenja, dolge okoli osem metrov, in številni drugi liki ostali le v študijah. Vseeno je ohranjenih zelo veliko njenih slik.

Več let je študirala zapleteno tehniko mozaika in v njej večkrat upodobila skupino štirih evangelistov. Za župnijsko cerkev v Kranju je naredila mozaik Marija morska zvezda. Stenske slike je izdelala tudi za glavno dvorano Zadružne gospodarske banke v tedaj priljubljenem narodnem slogu, ki so jih kasneje po letu 1945 večinoma prepleskali. Na mednarodni razstavi leta 1938 v Berlinu je prejela diplomo in plaketo.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Belci v Zgornjesavski dolini se je 29. 9. 1907 rodil pravnik, alpinist in gorski reševalec Miha Potočnik. Med drugim je bil sodnik ustavnega sodišča in 14 let predsednik Planinske zveze Slovenije. Umrl je 28. 10. 1995 v Ljubljani.

V Kranju se je 28. 9. 1676 rodil dramatik Mihael Arh. Šolal se je v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Umrl je v Krškem nekaj pred letom 1731.

V Ljubnem na Gorenjskem se je 30. 9. 1803 rodil slovenski slikar Mihael Stroj, ki je bil poleg Langusa in Tominca tretji slovenski bidermajerski portretist. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjak in številnih zagrebških veljakov.